Maja 2003 so se v Bilčovsu na avstrijskem Koroškem na strokovnem srečanju v počastitev spomina na deseto obletnico smrti velikega Korošca dr. Pavleta Zablatnika zbrali sodelavci Narodopisnega inštituta Urban Jarnik in Krščanske kulturne zveze. Na t. i. Zablatnikove dneve so prišli etnologi, etnomuzikologi, slavisti, zgodovinarji in teologi. Sklenili so, da se v spomin na velikega kulturnika, znanstvenika in duhovnika izda spominski zbornik z referati, ki so bili predstavljeni na tem simpoziju, dopolnili pa naj bi jih še z drugimi prispevki na isto temo.

Zablatnik kot fotograf in snemalec dogajanja na Koroškem, okrog leta 1970. VIR: zbornik

Človek in čas

Nato je leta 2004 Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca izdal obsežen zbornik (433 strani), v katerem so dr. Zablatnika prikazali njegovi prijatelji in strokovnjaki s področja etnologije, etnomuzikologije, slavistike, zgodovine in teologije. Uspelo jim je ustvariti podobo dr. Pavleta Zablatnika, njegove življenjske poti in osebnosti. Njihova želja je, da bi bil zbornik skromen spomenik dr. Pavletu Zablatniku in hkrati zahvala za njegovo ljubezen in naklonjenost do Koroške in Korošcev, predvsem pa izraz spoštovanja njegove osebnosti in njegovega dela. Hkrati bo zbornik pripomogel k temu, da bodo dr. Zablatnika bolje spoznali tudi tisti, ki ga doslej niso poznali.

Zbornik so razdelili v štiri vsebinske sklope. Prvi sklop Zablatnik – človek in čas sestavljajo esejistično obarvani prispevki, ki predstavljajo Zablatnikovo osebnost in njegove značajske poteze ter govorijo o okolju in času, iz katerega je izšel, v katerem je bival in deloval. Napisali so jih dr. Janko Zerzer (Bil je humanist in posrednik), Majda Fister (Podoba človeka – lik ustvarjalca in Pota koroškega narodnjaka – pogovor z dr. Pavletom Zablatnikom), Nužej Tolmajer (Skupno delo in trud za kulturo na Koroškem), dr. Reginald Vospernik (Lik dr. Pavleta Zablatnika – profesorja in ravnatelja na Slovenski gimnaziji /od leta 1968 do 1977/), Jože Kopeinig (Pavle Zablatnik kot duhovnik – najdragocenejša dota njegovega življenja), Jože Valeško (Vedrina vernega slovenskega srca, iz pridige pri maši ob Zablatnikovem dnevu 2003), Herta Maurer-Lausegger (Pavle Zablatnik: učitelj na celovški univerzi in sodelavec celovškega radia ORF), Marko Tavčar (Zablatnikov potopis v Bratoljubu. Dragoceno pričevanje o primorskih Slovencih pod fašizmom) in Avguštin Malle (Iz zgodovine koroških Slovencev / 1930–1990/ ). Pri nekaterih gre za osebne spomine.

Pavle Zablatnik, Metka Kunčič, Majda Fister in dr. Peter Fister. VIR: zbornik

Vsestranski ustvarjalec

Prispevek dr. Herte Maurer-La­usegger predstavlja Zablatnika kot predavatelja narodopisja, koroške slovenske literature in didaktike v okviru stolice za slavistiko celovške univerze in njegovo delo na celovškem radiu ORF, ko je v šestdesetih letih in tudi še kasneje oblikoval številne narodopisne in kultorološke radijske oddaje, kot duhovnik pa nedeljske pridige. Posnetki, ki jih je posredoval Radio Celovec, so ohranjeni kot zvočni zapisi na kasetah tako pri KKZ kot tudi v arhivu Inštituta za narodopisje pri ZRC SAZU v Ljubljani. V tem sklopu izstopata prispevka Marka Tavčarja in dr. Avguština Malleja. Tavčar obravnava najzgodnejši Zablatnikov spis v rokopisnih zvezkih Bratoljuba, glasila slovenskih bogoslovcev v Celovcu, v letih, ko je tam študiral Zablatnik. V obliki opomb pojasnjuje tedanje razmere, v katerih so živeli primorski Slovenci, in raznarodovalno politiko, ki je ustvarjala zelo napete odnose med Furlani in Slovenci.

Podelitev Tischlerjeve nagrade, najvišjega priznanja za delo na kulturno-prosvetnem področju na Koroškem, dr. Zablatniku leta 1982. Od leve: Pavle Zablatnik, Janko Zerzer, Lovro Kassl. VIR: zbornik

V kakšnem prostoru in času je deloval Zablatnik?

Mallejev znanstveni prispevek Iz zgodovine koroških Slovencev (1930–1990) z natančnim dokumentiranjem zgodovinskega dogajanja osvetli preganjanje Slovencev, ki se je stopnjevalo z nacizmom do pregona 917 oseb leta 1942 iz Koroške. Koroškim Slovencem krivice niso bile nikoli v celoti popravljene, kar se kaže še v današnjem stanju. V tem prostoru in času je deloval Zablatnik, in to je tisti zgodovinski okvir, v katerega je treba postaviti njegove etnografske, slavistične in kulturološke prispevke, hkrati pa je to tisto ozadje, v katerem je edino mogoče prav razumeti ali vrednotiti njegovo delo.

Znanstvenik, raziskovalec in prijatelj

Drugi sklop prispevkov Zablatnik – znanstvenik, raziskovalec, prijatelj so pripravili tisti, ki so bili priče Zablatnikovemu delu in ustvarjanju. Predstavili so ga kot nosilca koroških etnoloških raziskav. Martina Piko Rustia je v prispevku Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik med izročilom dr. Zablatnika in sodobno etnologijo ugotovila, da je bilo dobro in koristno, da se je prav iz Zablatnikovega dela etnološka dejavnost razvijala v soobstajanju različnih pogledov na razna etnološka vprašanja. Tako je med izročilom dr. Zablatnika in sodobno etnologijo tudi inštitut izoblikoval svojo podobo in se je kot tak vključil v okvire slovenskih raziskovalnih inštitutov. Tudi veliki čezmejni projekt, ki ga je inštitut vodil pod naslovom Šege kot identitetni dejavnik v procesu nastajanja novih evropskih regij, ima svojo podlago v številnih Zablatnikovih raziskavah in v njegovem zapisovanju ljudskega izročila.

Spominska plošča na rojstni hiši. VIR: ethno.at

Pojav koroškega bukovništva

Prispevek dr. Herte Maurer-Lausegger pod naslovom Jezik in avtorstvo Drabosnjakovih bukovniških besedil je posvečen Zablatnikovemu raziskovanju fenomena bukovništva na Koroškem. Avtorica je želela orisati tisti del Zablatnikovega ustvarjalnega dela, ki se posveča jeziku in vprašanju avtorstva besedil koroškega slovenskega bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka. Pojavu koroškega bukovništva je Zablatnik posvečal veliko pozornost, predvsem Drabosnjakovim verskim ljudskim igram in njegovemu apokrifnemu slovstvu. Prav po zaslugi njegovega vnetega spodbujanja se je koroška Mohorjeva založba v Celovcu odločila za izdajo zbranih Drabosnjakovih bukovniških besedil.

Napis na portalu. VIR: volksgruppen.orf.at

Strokovne vezi

Dr. Marija Stanonik je v svojem prispevku Interdisciplinarnost Pavleta Zablatnika v luči slovstvene folkloristike pokazala na široko razvejeno raziskovalno metodo na narodopisnem področju, ki jo je Zablatniku omogočala njegova humanistična izobrazba in širina. Že v njegovi disertaciji iz leta 1951 se je ta širina kazala v celoti, ko je obvladoval vse sestavine slovanskega in germanskega izročila. Uveljavil je možnost stalnega primerjanja in za druge avstrijske narodopisce tudi tvegane sklepe o pomembnosti in številčnosti slovenskih elementov v t. i. germanskem prostoru na južnem avstrijskem območju, kar naj bi bila tudi velika opora narodnemu obstoju, saj je bila in je tudi še danes avtohtona slovenska ljudska kultura izpostavljena popolni izgubi ob čedalje nasilnejši germanizaciji in asimilaciji slovenskega življa. Pri tem so bile po Zablatnikovih besedah najbolj ogrožene stare šege, kjer slovenski človek stopa pred javnost z domačo slovensko besedo in pesmijo, ki pa v koroški javnosti nista bili nikjer več posebej zaželeni.

Strokovne vezi, ki jih je gojil dr. Zablatnik do Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, in ob tem prijateljske vezi z dr. Ivanom Grafenauerjem, dr. Nikom Kuretom in drugimi, je osvetlila v svojem prispevku dr. Helena Ložar Podlogar. Skupne raziskave so bile usmerjene v intenzivno odkrivanje Drabosnjakovih iger, v raziskave ziljskega štehvanja, posebej pa je bilo pomembno tudi filmsko in zvočno dokumentiranje še živih ljudskih običajev na Koroškem za radijske oddaje in za raziskovalno delo.

Koroška slovenska narečja

Spominu na dr. Zablatnika je posvetila dr. Zinka Zorko svoj raziskovalni članek o podjunskem govoru Strojne na Koroškem, saj je prav Zablatnik v svojih slavističnih raziskavah in delu pripravil različne pedagoške seminarje ter predavanja z okvirnim naslovom Koroška slovenska narečja, v katerih je prikazoval koroška narečja kot sad tisočletnega zgodovinskega, kulturnega, socialnega in političnega razvoja.

Sklop končuje prispevek dr. Marije Makarovič »Zdaj se bom končno lotil ljudske medicine ...«, kot je dejal Zablatnik nekega pomladnega dne leta 1993, ko je sklenil eno svojih poslednjih predavanj. Vendar je bil to načrt, ki ga ni utegnil uresničiti.

Bogata zapuščina

Tretji sklop člankov je posvečen ostalini dr. Zablatnika tako v neposredni zapuščini v njegovi hiši na Jerebičji poti 28 v Celovcu kot v povzetku njegovega objavljenega opusa.

Majda Fister je osvetlila Zablatnikovo osebno zapuščino, ki jo sestavlja knjižnica z okrog 3.000 knjigami, osebni arhiv (korespondenca in izvirniki objavljenih ali neobjavljenih rokopisov člankov, razprav, predavanj). Njegova obširna osebna korespondenca priča, da si je dopisoval kar s 540 dopisovalci, tudi širom po svetu – med njimi so bili velike osebnosti od predsednika vlade na Dunaju prek visokih cerkvenih dostojanstvenikov pa vse do preprostih informatorjev na terenu. V raznih zapisih in šele nastavljenih člankih lahko najdemo podatke tudi iz javnega življenja, političnih razmer, družbenih in socialnih problemov in iz zasebnega življenja. Nadaljnje delo in študije ohranjenega gradiva bodo lahko Zablatnika predstavile kot nenehnega akterja in znanstvenega delavca širokih obzorij.

Tudi Zablatnikova bibliografija

Njegov slikovni arhiv od fotografij in diapozitivov do filmskih posnetkov je preučil dr. Naško Križnar. Ugotovil je, da je to gradivo kot »rokopis, ki nam odkriva avtorjevo človeško podobo: kje je hodil, s kom se je družil in kaj se mu je zdelo vredno posebej zabeležiti«. Da se je lotil tudi filmske tehnike, kaže njegovo željo in trud, da bi spoznal novo, sodobno vizualno tehnologijo, ki bi jo lahko uporabljal in tako ohranil dokumente o dogodkih in osebah, med katerimi je bival in ki jih je raziskoval.

Med dragocenejšimi prispevki je gotovo Zablatnikova bibliografija, ki jo je izdelal Drago Samec. Zbornik končuje 50 strani dokumentarnega gradiva, ki pa je lahko le ilustracija o Zablatnikovi obsežni zapuščini in hkrati spodbuda, da bo v prihodnje potrebnega še veliko dela, če bomo hoteli v celoti in tako, kot si zasluži, predstaviti podobo dr. Pavleta Zablatnika kot človeka, pedagoga, kulturnika, duhovnika in znanstvenika.

Ivo Žajdela, Narodnjak iz Roža, Pavle Zablatnik, Demokracija, 15. 9. 2005Niko Kuret, Pavle Zablatnik – osemdesetletnik, Traditiones, 1992 (vir: dlib)