Obnovljena cerkev sv. Petra in kostnica nad njo v Gorenjem Mokronogu, levo zadaj Trebelno. FOTO: Miran Kambič

Občina Mokronog - Trebelno je manjša slovenska občina v jugovzhodnem delu Slovenije, ki jo sestavlja 43 naselij. Ta svet Srednje Dolenjske ob Mirni in Radulji je bogat z zgodnjimi arheološkimi najdbami, ki jih je moč najti tudi v razloženem naselju na severu Raduljskega hribovja, Gorenjem Mokronogu.

Celostno obnovljeni cerkev sv. Petra in kostnica nad njo v Gorenjem Mokronogu. FOTO: Miran Kambič

Območje, poseljeno že v prazgodovini in rimskih časih

Okolica kraja je bila poseljena že v prazgodovini in rimskih časih, saj je tam blizu tekla državna rimska cesta, a tudi pozneje se ljudje s teh koncev niso razselili drugam. O tem zgovorno pričajo arheološke raziskave in študije, ki so zlasti v zadnjih tridesetih letih nadgradile starejša spoznanja predhodnikov. Naseljeni kraji so pomenili tudi iskanje odgovorov tedanjih ljudi na večna vprašanja o življenju in smrti. Temu ustrezno so ob širitvi krščanstva tudi tu nastajala cerkvena občestva.

Cerkev sv. Petra pred obnovo. FOTO: dr. Robert Peskar

Obnovljena cerkev sv. Petra. FOTO: Miran Kambič

Cerkev sv. Petra se v listinah prvič pojavi leta 1249

Prva omemba v cerkveno-upravno mrežo oglejskega patriarhata vključene župnije Gorenji Mokronog z župnijsko cerkvijo sv. Petra se v listinah prvič pojavi leta 1249, ko je bil tamkajšnji župnik Oton naveden med pričami. Pozneje župnijo in njene predstavnike zasledimo tudi v različnih drugih listinah, kar nakazuje na njeno pomembno vlogo v tedanjem prostoru in času. Omenjajo jo tudi različni vizitatorji; od škofa Pavla Bizancija (1577–1687) in vse do goriških nadškofov, ki so jo vizitirali ob koncu 18. stoletja. Prav v tem času se je zaključil stavbni razvoj cerkvenega kompleksa, saj je cerkev leta 1753 dobila novo fasado, deset let pozneje pa nov oltar. To pa je bil tudi že čas, ko so se pojavljale težnje o prenosu sedeža župnijske cerkve k sv. Križu na Trebelno, saj naj bi se tako ljudem olajšal dostop do župnijske cerkve.

Cerkev sv. Petra, pogled proti oltarju. FOTO: Miran Kambič

Obnovljeni glavni oltar v cerkvi sv. Petra. FOTO: Miran Kambič

Leta 1803 so sedež župnije prenesli na Trebelno

Čeprav je bila ta ideja dana že sredi stoletja, pa je zaradi različnih nasprotovanj do njene uresničitve prišlo šele v začetku 19. stoletja, ko je novi dušni pastir Amon pl. Renzenberg leta 1803 zares prenesel sedež župnije na Trebelno. Dotedanja župnijska cerkev sv. Petra je s tem postala podružnica. Gorenji Mokronog je bil zaradi arheoloških raziskovanj in umetnostnozgodovinskih študij pozneje še deležen različnih znanstvenih in poljudnih obravnav v pisani besedi, a kljub temu je počasi bledel spomin na življenje starodavne župnije, tamkajšnjih župljanov in duhovnikov. Tudi cerkev sv. Petra je postajala žrtev časa in kljub posameznim poskusom obnove so šele leta 1996 pristopili k prvim strokovno vodenim obnovitvenim delom. Ta pa so zastala in ob začetku tretjega tisočletja je bila cerkev v slabem stanju. Zdelo se je, da je skorajda zapisana propadu, a je pobuda zasebnega donatorja in financerja Jožeta Anderliča iz leta 2014 v letu 2021 končno postala otipljiva v obliki prenove cerkve sv. Petra in bližnje rotunde sv. Mihaela. Dela, ki so jih izvajali tudi še v letih 2022 in 2023, so danes vidna vsakemu popotniku, ki lahko že od daleč opazi obnovljeno cerkev sv. Petra ter kostnico z novo strešno kritino.

Cerkev sv. Petra, pogled proti koru. FOTO: Miran Kambič

Jože Anderlič – financer in spiritus agens te obnove

Jože Anderlič je kot financer in spiritus agens te obnove ob gradbenih obnovah želel, da bi se cerkev in njeno zgodovino predstavilo tudi v znanstveni monografiji. V začetku aprila 2024 je tako izšla knjiga z naslovom Od sv. Petra do sv. Križa. Od farne cerkve do trebelske podružnice 1803. Njeno zgodovino so z različnih vidikov predstavili uveljavljeni avtorji, strokovnjaki na svojih področjih. Ti so v sedmih poglavjih znanstvene monografije na 300 straneh, opremljenih z bogatim slikovnim gradivom, spregovorili tako o dosedanjih arheoloških raziskavah (dr. Julijana Visočnik, Nadškofijski arhiv Ljubljana), kakor tudi o zadnjih najdbah in odkritjih, do katerih so arheologi prišli ob obnovitvenih delih (arheolog Draško Josipovič).

Urednik dr. Miha Šimac s knjigo Od sv. Petra do sv. Križa. Od farne cerkve do trebelske podružnice 1803. FOTO: Ivo Žajdela

Knjiga o zgodovini častitljive župnije Gorenji Mokronog

Prvič je zdaj na podlagi arhivskega gradiva predstavljena zgodovina častitljive župnije Gorenji Mokronog, katere središče je predstavljala župnijska cerkev sv. Petra in v katero so zahajali tako verniki kot tudi vizitatorji oziroma nadškofje (dr. Jure Volčjak, Arhiv Republike Slovenije). Tedanja župnijska cerkev je vse do prenosa sedeža župnije stoletja predstavljala osrednjo skalo, okoli katere se je vil tok življenja tedanjih župnijanov, o čemer spregovori prispevek, ki sta ga na podlagi vpisov v tamkajšnje matične knjige napisala dr. Miha Šimac (Katedra za zgodovino Cerkve in patrologijo, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani) in Tone Krampač (Nadškofijski arhiv Ljubljana).

Obnovljena freska v ladji prikazuje sv. Ano Samotrejo. FOTO: Miran Kambič

Razkošno opremljena in oblikovana knjiga

Vsako obdobje je pustilo svoje vidne sledi bodisi v delih različnih umetnikov bodisi v drugih obnovah in postopnih spremembah same podobe cerkve, kar je v posebnem poglavju predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Ana Krevelj (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto). Kakšne so bile te spremembe in kako je potekala sama obnova cerkve sv. Petra in rotunde sv. Mihaela, je za prihodnje rodove podrobno opisal v zadnjem poglavju knjige dr. Robert Peskar (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Služba za kulturno dediščino). Razkošno opremljeno in oblikovano knjigo zaključujejo fotografije oziroma utrinki s slovesnosti blagoslova obnovljene cerkve sv. Petra in rotunde sv. Mihaela, opravljeno delo je 6. avgusta 2023 blagoslovil kardinal dr. Franc Rode.

Ena od dveh spominskih plošč, posvečena rodovini Anderlič. FOTO: Miran Kambič

Rodovina Anderlič in posestvo Pule od začetka 14. stoletja

Jože Anderlič, ki je kot financer projekta obnove cerkve sv. Petra in rotunde sv. Mihaela, financiral tudi izdajo knjige, je v spremni besedi zapisal, da beseda o prednikih vsakogar v določenem trenutku navede k razmišljanju o lastnem rodu. »Ta v mojem primeru izhaja iz dolenjskih krajev, natančneje je neminljivo povezan s posestvom Pule in tamkajšnjo zemljo, ki so jo vsaj od začetka 14. stoletja obdelovali moji predniki. Ti so vsak v svojem času soustvarjali življenje v teh krajih ter se zapisali v zgodovino posestva in župnije, nekateri pa tudi v širnem svetu. Življenje posameznika je pogosto sestavljeno iz zelo dinamičnih in spremenljivih poti, prav takšna pa je bila tudi usoda posestva, na katerem so stoletja živeli in delovali Anderliči. Leta 1933 je posestvo prešlo v tuje roke in tako je ostalo vse do leta 2004, ko ga je v last znova dobil potomec Anderličevega rodu.

Obnovljeno cerkev je 6. avgusta 2023 slovesno blagoslovil kardinal dr. Franc Rode. FOTO: Miran Kambič

Rodove Anderličev je povezovala cerkev sv. Petra

Ob tem veselem dogodku in raziskovanju lastnih korenin pa je kaj hitro vzniknilo spoznanje, da je vse rodove Anderličev povezovala še ena skupna vez, bližnja cerkev sv. Petra, ki je bila vse do leta 1803 župnijska cerkev župnije Gorenji Mokronog. Pred oltarjem sv. Petra so člani družine Anderlič in drugi župljani stoletja prosili blagoslova v času stisk, se zahvaljevali za vse milosti, bili krščeni, sklepali zakonske vezi ali pa so jih prav tam pospremili na zadnjo pot. Zavedanje, da je prav ta cerkev tudi vez med preteklimi in prihodnjimi rodovi, je predstavljalo svojevrstno spodbudo, da se poleg posestva obnovi tudi božji hram.

Zbrani na posestvu Pule po blagoslovitvi obnovljene cerkve 6. avgusta 2023, gostitelj Jože Anderlič, kardinal dr. Franc Rode in drugi gostje. FOTO: Miran Kambič

Pred obnovo je bila cerkev sv. Petra v slabem stanju

V začetku tretjega tisočletja je bila današnja trebelska podružnična cerkev sv. Petra v izredno slabem stanju. Temeljita obnova cerkve se je začela leta 2020, dokončana pa je bila tri leta pozneje.«

Z razkošno opremljeno znanstveno monografijo se je Jože Anderlič, skupaj z vsemi avtorji in sodelavci pri tem zaključku projekta, skušal, kakor je zapisal urednik knjige dr. Miha Šimac, oddolžiti vsem tistim, ki so tem krajem dajali utrip življenja, da to ni nikoli zamrlo.

Besedilo v wordu: opis obnove cerkve in kapele

Obnovljena kapela sv. Mihaela oziroma kostnica. FOTO: Miran Kambič

1/18