Spravna pobuda Vseposvojitev namreč pripravlja 30 svetih maš na 30 zaporednih prvih petkov, ki so bile in bodo darovane za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo. Sinoči, v petek, 7. junija 2024, na slovesni praznik Srca Jezusovega, so mašo darovali za uspeh beatifikacije slovenskega mučenca, duhovnika Franca Cvara (1911–1942), ki ga je s pesmijo predstavil tudi Gregor Čušin.

Snovalka spravne pobude Vseposvojitev Romana Bider. FOTO: Tatjana Splichal

Župljani iz Sodražice in Šentruperta

Potem ko je niz 30 svetih maš za slovenske mučence, svetniške kandidate, aprila odprla maša za Lamberta Ehrlicha, prvi majski petek pa nadaljevala maša za Alojzija Breznika, je junijsko mašo pri frančiškanih na ljubljanskem Tromostovju daroval Franc Bizjak, župnik iz rojstne župnije Franca Cvara, Sodražice. Pri njej so sodelovali tudi župnik Jakob Trček in župljani iz Šentruperta, kjer je Cvar opravljal kaplansko službo in umrl mučeniške smrti. Več o njegovem življenju in smrti TUKAJ.

Poglejmo vsak pri sebi, ali je naše srce odprto

»Na prvi petek v juniju se na slovesni praznik Srca Jezusovega spominjamo slovenskega mučenca in svetniškega kandidata, duhovnika Franca Cvara. Hvala vsem, ki posebej skrbite, da bi nam življenjska drža vašega rojaka žarela kot svetel zgled. Naša srca se lahko ob njem pomladijo in napolnijo s pogumom za ohranjanje vrednot, ki nam jih danes primanjkuje. Poglejmo vsak pri sebi, ali je naše srce odprto,« je uvodoma zbrane, zlasti župljane iz Sodražice in Šentruperta, nagovorila Romana Bider, snovalka spravne pobude Vseposvojitev.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Goreč in svetniški duhovnik

»Bil je goreč in svetniški duhovnik, ljubitelj siromakov, klicar izgubljenih in neustrašen glasnik resnice.« Tako je zapisano na spominski podobici kaplanu Cvaru, enemu številnih mučencev slovenskega naroda, ki so bili iz sovraštva do vere in Cerkve, v boju za prevlado komunizma, umorjeni, pogosto na najokrutnejše načine, med drugo svetovno vojno in po njej, je pridigo začel dolgoletni sodražiški župnik Franc Bizjak.

Župnik Franc Bizjak med pridigo. FOTO: Tatjana Splichal

Nasvidenje v nebesih!

»Po začetku vojne so ga partizani hitro uvrstili na seznam oseb, ki jih je treba odstraniti. V marcu 1942 so ga prvič zaslišali, a izpustili. Junija istega leta sta bila skupaj z župnikom Francem Nahtigalom opozorjena, da bosta aretirana. Kaplan Cvar je pričakoval smrt, a ni pobegnil, temveč je odšel k salezijancem, ki so bili na gradu Škrljevo, da bi se duhovno pripravljal na odhod v večnost. Na predvečer umora se je od prijatelja salezijanca poslovil z besedami: 'Nasvidenje! Nasvidenje v nebesih!'« je v pridigi poudaril župnik Bizjak.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Mučeniške smrti je umrl

18. junija 1942 je bil Franc Cvar po grozovitem mučenju umorjen s krampom. Pobili in zakopali so ga v Kotu, le dva tedna za tem, ko je bila v Sodražici prav tako grozovito umorjena učiteljica Ivanka Novak, rojena Škrabec, ki se je bodo tudi spomnili ob enem od prihodnjih prvih petkov (7. marca 2025). »Priča je o njem zatrdila: 'Cvar je bil zelo dober kaplan, spovednik in človek; izvrsten za pridige in rad je spovedoval. Gospod kaplan je moral umreti, ker komunisti niso trpeli dobrih, svetih, gorečih duhovnikov. Mučeniške smrti je umrl,'« je še navedel maševalec.

FOTO: Tatjana Splichal

Da bi znali ločiti zrno od plev

Kot je dodal, za Župnijo Šentrupert velja, da so iz mučeniške krvi pastirjev in ostalih mučencev zrasli številni novi duhovni poklici: »Priporočimo Božjemu služabniku Francu Cvaru in številnim drugim duhovnikom, mučencem naše župnije, našo Cerkev in ves slovenski narod, da bi spet zavladale duhovne vrednote, da bi znali ločiti zrno od plev, prepoznati, kaj je dobro in kaj zlo, kaj resnica in kaj laž. Naj vsem izprosijo potrebno modrost in zdravo pamet.«

Pridiga Franca Bizjaka:

Pridiga g. Franca Bizjaka.docx

Seznam za odstrel

Ob koncu maše je Romana Bider prebrala še Pesem za Franca Cvara, v kateri se je avtor Gregor Čušin naslonil na stavek iz kaplanovega življenjepisa, ki pravi: »Po začetku vojne so ga partizani uvrstili na seznam oseb, ki jih je treba odstraniti.« Da ljudje poleg seznamov za v trgovino, seznamov drobnih opravkov in seznamov gostov delamo tudi nepotrebne sezname ljudi, ki so se nam zamerili, ki jih ne maramo, ki nas živcirajo, tudi do te mere, da rečemo, da bi jih najraje ubili, je v pesmi zapisal Čušin.

Slovenskim mučencem so posvečeni prvi petki pri frančiškanih na ljubljanskem Tromostovju. FOTO: Tatjana Splichal

Kaj si storil, France? Kaj si delal narobe? Kaj si delal prav?

»In so seznami, na katere pridemo, pa nismo želeli. Seznami, na katere nas uvrstijo, pa nismo pričakovali. In nimamo pojma, kaj smo storili. Storili narobe ali storili prav? Kaj si storil, France? Kaj si delal narobe? Kaj si delal prav? Da si prišel na seznam, na partizanski 'to do list' tistih, ki bi jih najraje ubili. Ker to so najraje. /…/ In si umrl. In si obrodil. Trideseterno, šestdeseterno, stoterno. Iz tvoje fare: duhovniki in patri in nune. In raseš v njih in raseš v nas,« tako Gregor Čušin.

Gregor Čušin: Pesem za Franca Cvara

2024-6-7-pesem-za-franca-cvara-gregor-cusin.docx