Baročna cerkev sv. Jurija v Šenčurju je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik in v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma obnovljena. V tem obdobju so bile očiščene tudi stenske poslikave Franca Jelovška (1700–1764) na kupolastem stropu v prezbiteriju iz leta 1750 ter leta 2014 obnovljen izvirni baročni kip sv. Jurija iz osrednje niše glavnega oltarja, ki je bil do leta 2022 prezentiran na pročelju nad vhodom v cerkev.

Glavni oltar v šenčurski cerkvi pred posegom. FOTO: Restavratorstvo Kavčič

Leta 2021 se je na pobudo župnika Urbana Kokalja po večletnih pripravah začelo konserviranje-restavriranje kvalitetne baročne cerkvene opreme. Za projekt je bil odgovoren magister umetnostne zgodovine Matevž Remškar. Kot so zapisali v Slovenskem konservatorskem društvu ob podelitvi priznanja, so Remškarja pri omenjenem projektu vodili »osebna angažiranost, predanost znanstvenemu in strokovnemu delu, pa tudi razumevanje pomena popularizacije in sodelovanja strokovne in laične javnosti«.

Konservator Matevž Remškar, prejemnik Steletovega priznanja za leto 2023. FOTO: Meta Škoflek Brezočnik/Osebni arhiv Matevža RemškarjaImage caption

Kaj vam predstavlja omenjeno stanovsko priznanje?

Takšno priznanje me predvsem motivira za delo. Če svoje delo opravljaš odgovorno, se vedno sprašuješ, ali delaš prav, ali si sprejel pravo odločitev in kaj bi lahko naslednjič izboljšal. Priznanje me na nek način opogumlja. Daje mi tudi potrditev, da je pri presoji posegov in tehtanju odločitev treba upoštevati čim širši spekter tako strokovne kot tudi laične javnosti. Predvsem pa mi je v čast, ker so projekt kot primer dobre prakse prepoznali prav stanovski kolegi. Velikokrat smo si znotraj stroke največji kritiki.

Steletovo priznanje za leto 2023 sta poleg Matevža Remškarja prejeli še Urška Todosovska Šmajdek za celovito obnovo Pelikanove hiše v Celju ter Irena in Mirko Cigula, oskrbnika dvorca Dornava, za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine.

Koliko časa je trajala obnova oziroma restavracija v baročni cerkvi sv. Jurija v Šenčurju?

Sami konservatorsko-restavratorski posegi na velikem oltarju kakšno leto in pol, priprave pa so se začele že prej.

Ob sondažnih raziskavah oltarne arhitekture in kipov je bilo ugotovljeno, da je bil oltar večkrat preslikan, temeljito pa ga je obnovil Štefan Šubic z delavnico leta 1883, ko so bili nekateri elementi bodisi uničeni bodisi dodani. Pred kakšne izzive ste bili kot odgovorni konservator zaradi tega postavljeni?

V tem segmentu se mi zdi konservatorjeva naloga na splošno najtežja. Pri kompleksnih posegih nikoli ne gre brez kompromisov, zato je dovršeno vrednotenje ključnega pomena. Delo umetnostnega zgodovinarja konservatorja ni tehnično naravnano. Po navadi, in tudi tokrat je bilo tako, gre za preplet študija, terenskega dela, posvetovanja in usklajevanja s številnimi strokovnjaki in sodelujočimi na projektu - tudi lastniki. Ker so časi, ko smo avtentičnost enačili z izvirnim minili, odločitev o tem, da delno plasti iz konca 19. in 20. stoletja odstranimo, ni bila lahka in je bilo treba različne možnosti dobro pretehtati.

Razprava na terenu med Remškarjem in Francijem Kavčičem. FOTO: Bernarda Jesenko Filipič, ZVKDS OE Kranj

Na prvotno pozicijo oltarne niše ste (tudi na željo lastnika) vrnili izvirni kip sv. Jurija. Kaj to pomeni za podobo oltarja?

Res je, konjeniški kip je vrnjen na prvotno lokacijo. To nam je na nek način začrtalo nadaljnje odločitve. To je bila v prvi vrsti želja tistih, ki jim oltar največ pomeni, pa vendar temu nismo mogli kar a priori, brez tehtnega razmisleka, prikimati. Naj poudarim, da pri prezentaciji celote ne gre za »povrnitev v prvotno stanje«, kot se tudi v stroki še vedno kdaj sliši, to je namreč teoretično in fizično nemogoče. Gre za poveden kompromis, ki, kar se da dobro ulovi baročni duh, je blizu faranom in je konec koncev doprinos za umetnostnozgodovinsko znanost.

Preberite tudi: Po izjemnem odkritju Šenčur krasi tridimenzionalni baročni oltar

Ekipa restavratorjev in konservatorjev, ki je sodelovala pri prenovi z župnikom Urbanom Kokaljem in županom Cirilom Kozjekom. Fotografije je iz oktobra 2022. FOTO: Ana Rupar

Kdo vse je sodeloval pri uspešni izvedbi projekta in kako je potekalo to sodelovanje?

Sodelovala je široka skupina strokovnjakov iz zasebnega in javnega sektorja. Sama konservatorsko-restavratorska dela so izvajali v Restavratorstvu Kavčič iz Šentjošta in Restavratorskem centru ZVKDS. Na pomoč pa so priskočili tudi drugi, ne nazadnje z organizacijo novinarske konference ob zaključku del. Vključena je bila tudi medinstitucionalna komisija, ki je spremljala poseg in bila meni, kot odgovornemu konservatorju, v veliko oporo. Na tem mestu želim poudariti, da brez dobrega sodelovanja in hkrati ekipe, kjer je vsak poskrbel, da je svoje delo opravil kar najboljše, tega priznanja ne bi bilo. Hvala torej vsem vpletenim.

Utemeljitev priznanja - Matevž Remškar.docx