Franz Kafka (1883–1924, Praga, Češka) velja za klasika svetovne književnosti in literarno legendo, čeprav je za časa svojega življenja objavil le manjši del svojega pisateljskega opusa. Njegova najbolj znana dela so romani Proces, Grad in Amerika, napisal pa je tudi številne kratke zgodbe, pisma in eseje. Po avtorju so poimenovali mednarodno literarno nagrado.

Intrigantna kratkoprozna besedila

Zbrana kratka proza (1.032 strani) slovesno stopa med bralce sto let po Kafkovi smrti. V tej veliki knjigi najdemo poleg znamenitih pripovedi, kot so Preobrazba, V kazenski koloniji, Sodba, Pred zakonom in Pismo očetu, tudi vsa druga, manj znana, a kljub temu intrigantna kratkoprozna besedila, ki jih avtor pogosto ni dokončal. Prvi del, Preobrazba, vsebuje tiste zgodbe, ki jih je pisatelj objavil v času svojega življenja; med zadnjimi je bil Gladovalec, nepozabno ganljiva prispodoba umetnika in umetnosti.

Uvidi v absurdni položaj modernega človeka

Sanjsko vzdušje, ki gre z roko v roki s »pravniško« sintakso, nas omreži do te mere, da tudi bralci postanemo vidci, ki zremo preko plotu groteske, onkraj prispodobe, se poučimo iz prilik, prenašamo humorno trpkost in znamo ceniti daljnovidnost teh zgodb. Kafkovih pripovedi se drži ritualna resnobnost, kakor da se pred nami odvija sveti obred; obenem pa so prepojene s humorjem. Vanje je vtkano neko protislovno bistvo. Zato se še danes čudimo tem mojstrskim uvidom v absurdni položaj modernega človeka, ki jih je pisatelj odstiral brez kanca cinizma, in njegove pripovedne osebe vzamemo za svoje.

 Besedila je prevedel Štefan Vevar, spremno besedo je napisala Tina Vrščaj.

Odlomek iz knjige