Nadaljevanje iz: Franc Kek, Franc Armeni, Novo mesto, Mihovska jama, Padež [3]

Nadaljujem z opisom komunističnih zločinov na območju Novega mesta po kapitulaciji Italije septembra in oktobra 1943 iz knjige Toneta Ferenca Dies irae.

Šla sta v šolsko kuhinjo in si tam umivala roke

Valter Hren, stražar iz Železničarske brigade, ki je bil pozno zvečer 21. oktobra z dvema stražarjema odrejen v patruljo, je o vosovskem umoru skupine ujetnikov v Padežu povedal: »Bil sem iz železniške brigade odbran za stražo jetnikom. V noči od 20. na 21. oktobra 1943 sem bil dežurni v šoli v Birčni vasi.

Ob 3. zjutraj me je dežurni, neki kretnik iz Radohove vasi, zbudil, da prevzamem njegovo službo. Vprašal sem ga, kaj je ponoči šumelo po hodnikih. Odgovoril mi je, da so odpeljali 12 ali 14 ljudi iz šole v Fabjančičev gozd, kjer so jih najbrž pobili. Pripomnil je tudi, da je slišal po njihovem odhodu regljanje strojnic.

Ko sem nato šel na šolsko dvorišče, sem slišal v smeri proti Vel. Škrjančam dva strela iz pušk. Čez kake četrt ure po teh strelih sta prišla v šolo jetniški paznik Pršina in neki sodnik, stari komunist, ki so ga klicali Karol. Šla sta takoj v šolsko kuhinjo in si tam umivala roke, iz česar sem sklepal, da sta ta dva bila pri umorih ljudi, odgnanih iz šole. Mislim, da je moralo nekaj komunistov priti iz Novega mesta, da so pomagali Pršini in sodniku Karlu likvidirati iz šole odpeljane ljudi. Te ljudi so bili prejšnji večer pripeljali z avtomobilom v šolo.

Sodniki v šoli so bili: tovarišica Vida Rabzelj, komunist Karol /verjetno Ciril Kulovec - Karlo, op. I. Ž./ in jetniški paznik Pelko iz Novega mesta.

Kek Franc, spominska podobica.

Na dvorišče so prišli: Šonc, Pavlič, dva Mikca, Armeni, prof. Kek

Dne 21. oktobra 1943 okrog desetih se je pripeljal star komunist, poveljnik neke 'brigade', z motorjem do šole in rekel, da se moramo v petih minutah pripraviti za 'pokret'. Stari partijec Karol, Vida in paznik Pelko so takoj pričeli po sobah odbirati jetnike.

Iz šole na dvorišče so prišli: Šonc, Pavlič, dva Mikca, Armeni, prof. Kek, dva stara možaka in še trije mlajši fantje, katerih imen ne vem. Postavili smo jih v vrsto po dva in dva. Pri tem delu so bili poleg mene neki Mali iz Češče vasi, Fink iz Cegelnice, Gazvoda iz Birčne vasi, Kosten, železniški delavec iz Trebnjega, Srebotski, zavirač iz Ljubljane, Gradišar iz Ponikve, Kovačič iz Grubelj pri Novem mestu, Francelj Jože, zavirač iz Ljubljane, Gabrovšek in Jenko, oba strojevodja iz Ljubljane, politkomisar Lojze, nadzornik proge iz Litije, paznik Pršina, Pišler, stroje­vodja iz Ljubljane, in Štine, jetniški paznik.

Jetnike smo gnali čez Cerovec v Padež. Tam nam je dala Beceletova žena kruha in jabolk, katere smo pojedli sede pred hišo na vrtu. 'Sodnik' Karol, Vida in Pelko pa so takoj sami odšli od šole v Birčni vasi proti Uršnim selom. V Padežu so politkomisar Lojze, strojevodja Jenko, paznik Pršina in Štine odšli v hišo Bahovčevega gozdnega čuvaja Beceleta, kjer so se zadržali približno dve uri.

Mihovska jama pri Birčni vasi. Spominska slovesnost 22. oktobra 2023 ob 80. obletnici komunistično-vosovskega umora civilistov iz Novega mesta in okolice oktobra 1943. VIR: Tomaž Maras

Sedem smo jih pometali v prepad, štiri pa smo pustili na morišču

Okrog 4 popoldne smo krenili naprej. Becele in Štine sta odšla pred nami, stražarji in jetniki pa smo šli za njima. Ko smo prišli daleč v gozd na neki hribček – košenico, so stopili na stran Jenko, Gabrovšek, dva Rusa, Pršina in Becele, kjer so se do mraka med seboj pogovarjali. V mraku so se nam približali in Pršina je rekel: 'Ker je tema, je nevarno, da ne bi kdo pobegnil. Vas moramo zvezati.' Z vrvjo je po dva in dva jetnika skupaj zvezal ta možak sam. Povezal je vse tudi med seboj. Nato jih je sam odgnal v dolino in jih postavil v vrste tako, da so gledali proti nam.

Pršina je nato skočil k nam na hribček, jetnike pa sta stražila Gabrovšek in še nekdo s strojnicami. Medtem ko je Pršina odskočil, je prof. Kek rekel: 'Saj nam je vendar dr. Mikuž obljubil amnestijo.' Drugi pa je rekel: 'Molimo!' Na te besede je Jenko zakričal: 'Kaj pa čakata!' nakar sta Gabrovšek in eden izmed ujetnikov spustila navzkriž po jetnikih cel rafal. Vsi so takoj popadali na tla, le nekateri so še stokali. Jenko, Gabrovšek in Rus so skočili k pobitim in so pri vsakem poslušali, če še kateremu bije srce. Pri treh so ugotovili znamenja življenja. Te so potem še s puško ustrelili. Nato je Jenko zavpil: 'Stražarji, pridite dol in poberite legitimacije, da ne bo sledov!'

Prišel je Gabrovšek, dva ujetnika, Pršina, Becele, Štine in Jenko. Šli so preiskovat trupla. Nisem vedel, kaj je kateri našel in vzel. Le Gabrovšek je rekel, da je našel uro, Becele pa nekaj denarja. Ko so to delo opravili, je Pršina zakričal ostalim stražarjem: 'Vsi dol in pospravite trupla!' Temu klicu smo se odzvali vsi. Štirje smo prijeli eno truplo, ga zavili v odejo, ga odnesli v grmovje in vrgli v pet metrov globoki prepad.

Sedem smo jih pometali v prepad, štiri pa smo pustili na morišču, ker je nastala tema. Potem smo šli vsi v Padež, kjer smo dobili večerjo.

Mihovska jama pri Birčni vasi. Spominska slovesnost 22. oktobra 2023 ob 80. obletnici komunistično-vosovskega umora civilistov iz Novega mesta in okolice oktobra 1943. VIR: Tomaž Maras

Vse tri je gnal na kraj, ki je bil določen za morišče

Po večerji sem bil odrejen z Gazvodom iz Birčne vasi in Srebotskim iz Ljubljane v patrolo do enih ponoči. Okrog 11 sem slišal strel v bližini Bahovčeve hiše. Po vrnitvi s patrole sem šel k Beceletu in sem se vlegel na tla ter spal do zjutraj. Ko sem vstal okrog šestih, mi je Srebotski povedal, da so ponoči ubili enega ujetnika, a drugi jim je pobegnil. /22. oktobra so ustrelili Rusa Mihaila P. Fomina, Tone Ferenc, Dies irae, str. 600./

Takoj nato je Jenko sklical zbor. Bilo nas je veliko več ko prejšnji večer, ker so pribežali iz mesta. Poznal sem med njimi Gazvoda, jetniškega paznika, ki je nato prignal Fabjančiča z Ruperč vrha, Golob Marijo iz Birčne vasi in še nekega starega možaka. Vse tri je gnal pred nami na kraj, ki je bil določen za morišče. Fabjančič in Golob Marija nista bila zvezana, starega možaka pa je Pršina pred odhodom zvezal. S Pršinom je šel tudi Smrekar Ludvik iz Birčne vasi, ostalih 40 pa je šlo v koloni.

Križ pri Mihovski jami pri Birčni vasi 22. oktobra 2023 ob 80. obletnici komunistično-vosovskega umora civilistov iz Novega mesta in okolice oktobra 1943. VIR: Tomaž Maras

S strojnico je spustil cel rafal obsojencem v hrbet

Ko smo se približali morišču, je Pršina ostal z jetniki v gozdu. Vsi ostali smo šli naprej na morišče. Odnesti smo morali štiri trupla, ki so tam ležala od prejšnjega večera. Po delu je Jenko ukazal, naj se pripravimo za pokret.

V tem času je tudi Pršina prignal obsojence iz gozda na hribček ter do grmovja. Z ene strani je skočil za njimi Jenko s puško, z druge Gabrovšek s strojnico ter spustil cel rafal obsojencem v hrbet. Golobova je bila takoj mrtva, Fabjančič pa je rekel: 'Dajte mi še en strel!' Jenko mu je nato oddal še en strel v prsa. Stari možak je bil tudi takoj mrtev. Nato nam je Jenko spet ukazal, da moramo pospraviti trupla v brezno.

Jaz in še pet drugih smo nesli Fabjančiča, ostali pa Golobovo in starega moža. Trupla se v prepadu niso videla, ker visi poševno.

Ta tri trupla je preiskal Pršina in še več drugih je bilo zraven. Videl nisem, kaj so pri njih našli. Po končanem delu nas je Smrekar Ludvik vodil po gozdu na Uršna sela, Dobin dol in naprej v Podturn.«

Spominska maša 28. oktobra 2023 v Ločni v Novem mestu ob 80. obletnici komunistično-vosovskega umora civilistov iz Novega mesta in okolice oktobra 1943.

S strojnico jih je zadel v noge

Ferdinand Berk, jetniški paznik, je izjavil: »Bil sem na Ruperč vrhu. Dne 21. oktobra so prišli Nemci v Novo mesto, kar je pospešilo sodbo in likvidacijo jetnikov. Pri likvidaciji prvih 20 jetnikov nisem bil navzoč. Pač pa sem bil drugi dan prisoten pri likvidaciji zadnjih treh: graščaka Fabjančiča /Franc Fabjančič/ z Ruperč vrha, Golobove Micke /Marija Golob/ iz Birčne vasi in Lindiča Franca (ali Josipa) /Janez Lindič/ iz Malkovca pri Mokronogu.

Umor treh žrtev se je odigral takole: za stražo je bilo 10 do 15 ljudi, kot spremljevalci pa nekaj vojakov iz železniške brigade, Pršina, Gazvoda in jaz. Ker so od prejšnjega dne trupla nekaterih justificiranih še ležala na mestu umora, so nas poslali osem naprej, da jih pospravimo. Po mojem so bili umorjeni Kek, Grilc, Verbič in Šonc.

Ko je bilo vse pospravljeno, je prišla za nami straža z ujetniki, ki so bili zvezani. Takrat so nagnali jetnike naprej, da so tekli proti gozdu, nakar je neki Gabrovšek začel streljati s strojnico po njih. Zadel jih je v noge. Ker strojnica ni več delovala, so jih na njihovo kričanje in zdihovanje postreljali s puškami. Gazvoda in jaz sva stala ob strani. Po likvidaciji so naju poklicali, da pospraviva trupla in kri. Ubite so potem sezuli, slekli in jih vrgli v bližnje brezno.«

Spominska slovesnost 28. oktobra 2023 v Ločni v Novem mestu ob 80. obletnici komunistično-vosovskega umora civilistov iz Novega mesta in okolice oktobra 1943.

Anatol Fabjančič o umoru očeta

Tone Ferenc je v knjigi Dies irae (str. 598–601) dodal podatke, ki jih je našel v arhivu. Najprej je zapisal, da so po Slovenskem domu te pripovedi, ki so jih najbrž dobili na zaslišanju ujetih ali prijavljenih treh pričevalcev, objavile leta 1944 Črne bukve (str. 129–135), po njih pa uredništvo zbornika Odprti grobovi, III, kot dodatek k pričevanju sina ubitega F. Fabjančiča A. P. v Mendozi, Argentina, 1. in 4. 11. 1966, in to kot dokument št. 85 (dopolnilno pričevanje k dok. 84). Slovenec je 5. 12. 1943 objavil članek Kdo so morilci Franca Keka? Podatki so bili vzeti iz zapisnika zaslišanja Ivana Finka iz Gotne vasi, ki je bil v oddelku Slavka Kastelica na Seidlovi žagi in v patrulji, ki je 7. 10. 1943 v Hmelčiču pri Mirni Peči ugrabila kanonika F. Keka in ga prignala v Novo mesto.

Spominska slovesnost 28. oktobra 2023 v Ločni v Novem mestu ob 80. obletnici komunistično-vosovskega umora civilistov iz Novega mesta in okolice oktobra 1943.

Gozdno veleposestvo Padež je imel v lasti papirničar Bahovec iz Ljubljane

Padež je bil takrat gozdno veleposestvo v obsegli 150 ha. V lasti ga je imel papirničar Bahovec iz Ljubljane. Ob Bahovčevi vili je stala hiša oskrbnika Franca Beceleta in skedenj.

Za nekatere jetnike, ki so bili ubiti v Padežu, je vojaška tožilka Vida Rebsljeva že pripravila obtožnice in jih morda tudi že vložila pri področnem vojaškem sodišču Novo mesto, za nekatere jetnike pa jih, kot je razvidno iz gradiva, še ni. Franceta Fabjančiča, lastnika gradu Ruperčvrh, in Marijo Golobovo iz Birčne vasi so aretirali šele zvečer 21. oktobra in ju prignali v Padež.

O Fabjančiču je imela OK VOS Novo mesto 18. 8. 1943 neugodno mnenje, ki ga je izrazila v pismu centralni komisiji VOS. (ARS-III, 301-1, CK VOS, poročilo OK VOS Novo mesto 18. 8. 1943.) Bivšo predsednico dekliške KA Marijo Golobovo iz Birčne vasi so izsledile neke terenske delavke v Kovačičem mlinu, jo dale prijeti /»prijeti«?, kako poniževalni izraz za tiste, ki so jih komunisti umorili, op. I. Ž./, a je bila izpuščena in ponovno prijeta ob prihodu nemške vojske v Novo mesto ter ustreljena 21. 10. 1943 (ARS-II, DMB, f. 173 B, Novomeški informator, št. 14., dne 26. 5. 1944).

 Spominska slovesnost 28. oktobra 2023 v Ločni v Novem mestu.

Še pričevanje četrtega o vosovskem zločinu v Padežu

Franc Gazvoda, doma iz Irče vasi 38, paznik v jetnišnici okrožnega sodišča Novo mesto, ki ga je omenil pričevalec Štine, ki se je med nemško ofenzivo ali po njej predstavil kot obsojenec iz zaporov v Birčni vasi, je povedal med drugim tole (DMB, f. 111 A, Vesti, 2. 12. 1943, Novo mesto, izpoved F. Gazvode): »Pred nemško ofenzivo nas je bilo v zaporih okrog 80, od teh so jih nekaj izpustili. Dne 22. oktobra sem bil navzoč pri ustrelitvi Fabjančiča I. iz Ruperč vrha, Mimice Golobove in še nekega starega moža. Ustrelili so jih blizu Lakence. Pokopati oziroma zagrebsti v jamo smo jih morali obsojenci sami. V jami je ležalo okrog 15 trupel in med njimi sem spoznal tudi pokojnega profesorja Keka. Fabjančičeve smrti je bil kriv 50-letni Smrekar iz Birčne vasi, – obsodbo pa je izvršila tovarišica Vida Rebselj iz okolice Kostanjevice. Obsojence je vozil iz zaporov Petrič mlajši iz Novega mesta. Na smrt obsojene so zaprli pri Rzaletu, pazila nanje pa sta Tršina Lojze in Pelko.

Do zdaj je zanesljivo ugotovljeno, da so komunisti pomorili naslednje ljudi: V Breitenau 8. okt. zvečer Červana, posestnika iz Podgore pri Prečni, Jakoša Franca in Ivana, oba iz Stične, pet prisilnih mobilizirancev, tajnika iz novomeškega glavarstva Vebleta.

Spominska slovesnost 28. oktobra 2023 v Ločni v Novem mestu.

Osem, štiri in deset (in še trije) je 25 umorjenih

Dne 20. oktobra 1943 zvečer so komunisti ubili osem ljudi: Jurija Verbiča, čevljarskega mojstra iz Novega mesta, Grilca Alojzija, trgovca s čevlji, dr. Arka Ludvika iz Brež pri Ribnici, Sitarja Jerneja, mizarskega mojstra iz Šmihela, posestnika Polanca, Selaka I. iz Šmarjete, Mikuža Jožeta iz Idrije in še eno osebo, katere ime pa ni znano. Isto noč so pobili štiri Kočevarice, dva Kočevarja in enega moža iz Grosuplja.

Naslednji dan so nekje pri Birčni vasi še ubili 10 oseb. Takrat so streli vzeli življenje – prof. Keku, Šoncu Viktorju, uradniku Vzajemne zavarovalnice iz Novega mesta, Pavliču Jožetu, višjemu računskemu inšpek­torju z Grma, topliškemu občinskemu tajniku Armeniju, Perovšku I., bratoma Mikec iz Malega Slatnika, Zajcu Antonu, posestniku, Podržaju Jožetu in še neki do sedaj neznani osebi.«

Kot vidimo iz tega zapisa v medvojnem časopisu so Toneta Juraka partizani umorili v istem času kot Frana Keka in Marijo Golob (21. oktobra 1943). 

Morilci Jenko in Gabrovšek ter Pelko in Pršina

Franc Gazvoda, ki so ga 28. marca 1944 zaslišali na novomeškem sodišču, je izjavil (ARS-II, DMB, f. 172): »O stvari, o kateri se me sprašuje in ki je predmet ovadbe in preiskave, ne vem jaz dosti povedati, več pa bodo vedeli povedati Štine Anton in Berk Ferdinand, ki sta bila ves čas jetniška paznika, prihajala v stik s komandanti, govorila z njimi, prejemala od njih povelja, dočim sem bil jaz deloma jetnik, po 21. 10. pa nekak delavec, brez orožja prideljen za delo. Naglasiti moram, da kolikor jaz vem, sta bila najbolj surova in sodelovala pri umorih Jenko in Gabrovšek, dalje jetniški paznik Pelko in paznik Peršina.«

Franc Kek, Zločinski umor, Padež pri Birčni vasi, 21. 10. 194321. in 22. oktobra 1943 so v Padežu ubili 21 jetnikov

Tone Ferenc je po podatkih navedenih štirih očividcev smrti jetnikov iz zaporov Birčne vasi in drugih virih ugotovil, da so takrat v gozdu Padež 21. in 22. oktobra 1943 ubili 21 jetnikov. To so najbrž bili: Franc Kek, dr. Ludvik Arko, Viktor Šonc, Rudolf Poljanec, Alojzij Grilc, Jurij Verbič, Franc Selak, Franc Armeni, Rudolf Mikec, Janez Mikec, Jože Pavlič, Jernej Sitar, Jože Mikuž, Franc Jerovšek, Anton Zajc, Jože Podržaj, Franc Fabjančič, Milica Golob, Janez Lindič, Milan Dernovšek in Mihail Pavlovič Fomin.

Slovenski dom, Novo mesto objokuje svoje najboljše sinove, 21. 10. 1943

Slovenski dom, Novo mesto objokuje svoje najboljše sinove, 21. 10. 194320. 10. so ubili 8 in nato še 10 (pet moških in pet žensk) ljudi

V članku Nove podrobnosti o novomeških žrtvah, objavljenem v časniku Slovenec 12. 12. 1943, je bil podroben opis poti novomeških ujetnikov. Pred drugim nemškim bombardiranjem Novega mesta (3. 10.) je bilo med ujetniki zaprtih tudi pet duhovnikov, in to Franc Kek, dr. France Blatnik, Štefan Kraljič, Franc Jeraša in Anton Jerman. 4. 10. zjutraj so ujetnike odpeljali v Breitenau blizu Prečne, kjer je bilo nato zaprtih okoli 60 do 70 moških in okoli 15 žensk. Njihovo število se je spreminjalo. 15. 10. so jih prepeljali v poslopje osnovne šole v Birčni vasi, kjer sta nekatere ujetnike zaslišala dr. Silverij Pakiž in Anton Jesenko. Kanonika Keka baje niso zaslišali niti v Breitenauu niti v Birčni vasi. 18. 10. so ujetnike ločili in nekatere, med njimi trgovca Grilca in čevljarja Verbiča, odgnali v posebne prostore. Drugi dan so v ta prostor prignali še nekatere druge ujetnike, med njimi tudi dr. Arka, in jim odvzeli izkaznice in denar. 20. 10. so odgnali najprej 8 ujetnikov in nato še 10 (pet moških in pet žensk), ki so jih ubili; neki očividec je domneval, da naj bi to bili kočevski Nemci, pripeljani nekje od Bučke. 21. 10. so odgnali še kanonika Keka in devet drugih ujetnikov ter končno še tri; vse so ubili v gozdu Padež. Slovenec je čez štiri dni objavil podatke o Pavliču, Verbiču, Grilcu, Šoncu in Sitarju.) O umoru ujetnikov v Padežu beremo tudi v Dolenčevih Spominih (str. 15) ki pa so povzetek omenjenih člankov v Slovencu in Slovenskem domu. Ker se v njih ni ujemalo število žrtev, je sklenil: »Natančno število se bo ugotovilo šele, ko bodo trupla odkopana.«

Novo mesto, pokopališče Ločna, grob umorjenih leta 1943 v breznu Mihovska jama v gozdu Padež pri Birčni vasi. FOTO: Ivo Žajdela

Oktobra 1943 so vosovci na območju Novega mesta umorili 28 ljudi

Tone Ferenc je v knjigi Dies irae (str. 662–665) objavil naslednje skupine civilistov, ki so jih komunistični vosovci umorili oktobra 1943 na območju Novega mesta. 10. oktobra so umorili šest oseb, 11. oktobra dve (Franca in Ivana Jakoša iz Spodnje Drage pri Stični), 21. oktobra v Padežu 20 oseb (med njimi Franca Armenija, Franca Keka in druge, med njimi Franca Webleta, ki pa so ga umorili že prej, 8. oktobra, v požganem gradu Brajtenav oziroma Breitenau). Toda nekatere iz Novega mesta so ubili tudi drugje, na primer 29. septembra so iz Novega mesta v Kočevje prepeljali Alojza Groznika, patra Placida Grebenca, patra Mavra Grebenca, patra dr. Tomaža Kurenta, Franca Žitnika in Marjana Končana (tega so partizani ugrabili na Škofljici, ko se je z motorjem z gradu Turjak peljal v Ljubljano).

Metod Benedik, Slovenski mučenci 20. stoletja 9, Anton Murgelj, Franc Kek, Družina, 8. 3. 2020Besedilo v wordu: Janez Gril, Nagovor ob 80. obletnici mučeniške smrti kanonika Franca Keka, 28. 10. 2023

Nadaljevanje v: Franc Armeni, Ciril Armeni, Mihovska jama, Padež [5]

1/15