Eno od 30 grobišč na Arehu. FOTO: Ivo Žajdela

Nadaljevanje iz: Areh, Pohorje, grobišče, povojni pomori, Mitja Ferenc [2]

Nadaljujem s opisom izkopa enega od grobišč na Arehu na Pohorju, kot ga je v knjigi Prekopi žrtev iz prikritih grobišč opisal dr. Mitja Ferenc.

»V petek 9. novembra 2007, tretji dan prekopa so delavci zaradi pričakovanih snežnih padavinah, izpraznjeno jamo Areh 3 zasuli z zemljo in zasadili nekaj smrečic.

Nepredvideno veliko število ubitih in kratek čas, ki ga je za ekshumacijo predvidel naročnik, so onemogočali raz­iskovalki s področja fizične antropologije dr. Petri Leban Seljak strokovno zadovoljivo delo. Kot je zapisala v po­ročilu, je v prvih dveh dneh za silo še lahko sledila tempu izkopa, zadnji dan pa je bilo to povsem nemogoče zaradi enormne količine izkopanih kosti (bilo jih je več kot prva dva dneva skupaj) in je zato lahko le na hitro izločila in preštela samo kosti spodnjih okončin. Število stegnenic in golenic kaže, da je bilo ubitih 190, morda tudi kakšen več. Ker so bile nekatere kosti fragmentirane, jih Seljakova ni mogla pregledati.

Izkop grobišča na Arehu 5. novembra 2007. Antropologinja Petra Leben Seljak pri zbiranju podatkov o umorjenih. FOTO: Mitja Ferenc

Analiza antropologije

Ubiti so bile moškega spola. Seljakova je spol določala po spolnih znakih na kolčnicah. Med pregledanimi 173 desnimi in 178 levimi kolčnicami so bile skoraj vse moške. Vendar pa bi lahko bile med ubitimi tudi 2 ali 3 ženske. Na eni levi in dveh desnih kolčnicah so namreč prevlado­vali ženski spolni znaki, vendar so bile te kolčnice v dokaj slabem stanju. Verjetno prisotnost žensk so nakazovali tudi izmerjeni parametri sklepne glave pri 156 desnih ste­gnenicah, saj so tri stegnenice imele tako majhne sklepne glave, da bi jih lahko uvrstili v rang domnevno ženskih stegnenic. Med kostmi ni bilo nobene otroške. Ubiti so bili starejši od 18 let. Nekaj oseb je bilo v začetku dvaj­setih let, večina pa je bila stara nad 23 let. Seljakova je na podlagi rahle abrazije zob in odsotnosti degenerativnih sprememb predvidevala, da je bila večina ubitih mladih, nekaj pa tudi starejših, saj je opazila precej zobne proteti­ke, predvsem mostičkov iz srebrne kovine.

Predmeti umorjenih in eksploziv iz izkopa grobišča na Arehu novembra 2007. FOTO: Mitja Ferenc

Najdeni različni predmeti ubitih

Glede na predmete, ki smo jih našli ob ubitih, lahko do­mnevamo prisotnost vojaških pripadnikov nemške voj­ske, vojske Nezavisne države Hrvaške in morda srbskih oziroma črnogorskih četnikov. O posmrtnih ostankih nemških vojakov pričajo ostanki uniform nemške mor­narice s pozlačenimi gumbi. Gumbi z oznako U in NDH nakazujejo pripadnost oboroženim silam NDH, najdena obutev (ostanki opankov) pa bi lahko pripadala črnogor­skim četnikom ali pripadnikom Srbskega dobrovoljskega korpusa. Ubiti so imeli roke zvezane z različnimi vrstami žic, od povsem navadnih kovinskih do električnih in te­lefonskih. Nekateri so imeli zvezane tudi noge. Pri sebi so imeli osebno opremo (pipe, očala, ogledala, glavnike, obutev). Med predmeti so našli tudi madžarski novec, kar pa ne pomeni nujno, da so med mrtvimi tudi Madžari, saj so ta denar uporabljali tudi Hrvati.

Na Arehu so odkril 30 grobišč, leta 2006 so jih s sondiranjem potrdili dvanajst, leto kasneje pa še več, tako da jih je vladna komisija pod vodstvom Mitje Ferenca sondirala 18. Eno grobišče so tudi izkopali, v njem pa so našli posmrtne ostanke kar 190 oseb, kar kaže na množičnost tam umorjenih. FOTO: Mitja Ferenc

Izkopali so 190 umorjenih oseb

Povzamem lahko, da zaradi neugodnih vremenskih raz­mer, neustreznega razpisa izvajalca, miniranega grobišča in nekajkrat večjega števila ubitih od predvidnih, skeletov niso mogli izkopati v anatomski legi. Iz kotanje, ki je na površini merila okoli 4 x 6 metra so do globine 1,2 metra izkopali posmrtne ostanke 190 oseb.

Skeletne ostanke so shranili v prostorih Pogrebnega podjetja Maribor, leta 2008 pa so jih prenesli v novo­zgrajeno kostnico na pokopališču Dobrava pri Mariboru. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v letu 2009 naročilo ograditev potrjenih grobišč na Arehu, ven­dar niso ogradili vseh. Ob kolovozni poti pri grobišču šte­vilka 5 so postavili informativno tablo, ki pa je strokovno oporečna.«

Že leta 1991 so ob grobiščih sorodniki na Pohorju ubitih Nemcev postavili večji lesen križ, država pa kasneje še informativno tablo. FOTO: Ivo Žajdela

Oviranje dela komisije

Tako je sondiranje in izkop grobišča z imenom Lobnica – grobišče pri Ruški koči na Arehu 3 opisal dr. Mitja Ferenc v knjigi Prekopi žrtev iz prikritih grobišč.

Iz opisa izkopavanja se jasno vidi, kako nujno je, da vladna komisija za grobišča v miru in brez najrazličnejših težav opravlja svoje delo. Pri izkopih na Arehu leta 2006 in 2007 so jih ovirali dolgi postopki priprave dovoljenj, zamiki v neugodni zimski čas in skrajno omejujoči roki za izkop. Dobili so samo tri dni za izkop, ki je takoj postregel z nepredvidenimi situacijami: najdba eksploziva, obseg grobišča. Komisija mora imeti proste roke, da sama odloča, kje bo raziskovala, kdaj, kako in koliko časa.

Pričevalec Franc Ačko ob enem od 30 grobišč na Arehu na Pohorju. FOTO: Ivo Žajdela

Sečnja na grobiščih

V začetku julija 2015 so mediji poročali o poškodovanju ene od lesenih ograj, ki zamejujejo grobišča na Arehu, pred leti pa jih je postavila Republika Slovenija tam, kjer so bila s sondiranjem potrjena prikrita morišča in grobišča. En del gozda, kjer so grobišča, je Planinsko društvo Ruše, na drugem pa zasebnik iz Nemčije, ki je dobil gozd vrnjen v postopku denacionalizacije. Na tem delu so podirali drevesa, pri čemer so poškodovali ograjo enega od grobišč, v gozdu, ki je posejan z grobišči, pa pustili razmetane kupe vejevja. Ob tem je predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman opozoril, da podoben odnos, kot do morišč in grobišč na Arehu, že dolga leta kažejo tudi organi Planinskega društva Ruše, ki so lastnik dela območja, na katerem so potrjena grobišča. »Pred leti je predsednik društva, zadnji komunistični voditelj Maribora /Rafael Razpet/, do neskončnosti zavlačeval, da bi nam dali soglasje za sondiranje in nam zagotavljal, da tam grobišč ni. Zdaj, ko so grobišča potrjena in ko želijo sorodniki ubitih ter državljanska pobuda pod vodstvom Martina Kostrevca postaviti kapelico, pa ne dajo soglasja za ta spominski objekt.«

Sin prej omenjenega komunističnega voditelja Maribora Uroš Razpet, ki je bil župan občine Ruše, je nadaljeval očetovo »politiko« in ni hotel sprejeti Martina Kostrevca glede postavitve kapele.

11. septembra 2015 je državljanska pobuda za ureditev morišč in grobišč na Arehu organizirala srečanje z sorodniki umorjenih in novinarji. Poklonili so se tam umorjenih. FOTO: Ivo Žajdela

Zavlačevanje ob grobiščih

V petek, 11. septembra 2015, je državljanska pobuda za ureditev morišč in grobišč na Arehu organizirala srečanje z sorodniki umorjenih in novinarji. Poklonili so se tam umorjenim. Martin Kostrevc, ki je vodil pobudo, je ponovno opozoril na nujnost postavitve dostojnejšega spominskega obeležja na Arehu, saj zdaj v gozdu stojijo le leseni križi in ograje ob grobiščih, kar pa ni trajna rešitev. Že leta 1991 so ob grobiščih sorodniki na Pohorju ubitih Nemcev postavili večji lesen križ, država pa kasneje še informativno tablo. Martin Kostrevc je poudaril, da si ubiti na Pohorju zaslužijo trajnejše obeležje, kapelico. Dejal je, da mu je predsednik ruškega planinskega društva, ki je lastnik tamkajšnjega gozda, obljubil, da jo bodo lahko postavili, kasneje pa so si premislili. Pravijo, da ni jasno, kdo bo za kapelo skrbel. Tako dovoljenja še vedno nimajo, Kostrevc pa je opozarjal, da jih poskušajo onemogočiti z zavlačevanjem, da bi čas naredil svoje.

Sorodniki ubitih: Johann Kraner in sestra Margarete Jahn (komunisti so jima ubili oba starša) ter njuna sestrična Sieglinde Wiell (ubili so ji očeta). FOTO: Ivo Žajdela

Sorodniki leta 1945 ubitih

Srečanja so se udeležili nekateri sorodniki leta 1945 ubitih. Franc Vodan s Hočkega Pohorja št. 2 je povedal, da so mu ubili očeta (doma, bil je mesarski mojster). Takrat je bil star enajst let. Dejal je, da so jih na Pohorje vozili ubijat tri dni in noči. Tereziji Tomažič in Jerneju Hedlu so leta 1945 ubili očeta Jožeta Hedla iz Spodnje Vižinge pri Radljah, mamo in pet otrok pa zaprli v taborišče Šterntal, tam otroke ločili od mame in jih prepeljali v Ormož.

Na Areh sta prišla Johann Kraner (živel je v Nemčiji) in sestra Margarete Jahn (živela je v San Diegu v Kaliforniji), otroka Johanna Kranerja in Paule Kraner, roj. Brandstetter, ki so ju verjetno ubili na Pohorju. Johann je delal na železnici, žena Paula je bila klobučarka; na Pajkovi ulici sta zgradila hišo, ki so jo po vojni zaplenili. Iz Nemčije je prišla tudi njuna sestrična Sieglinde Wiell (njena sestra Heidi Demmig zaradi bolezni ni mogla priti). Njun oče Franz Godetz je bil trgovec živilske stroke, ubili so ga po vojni leta 1945. Njegova žena Marija (Mitzi), rojena Brandstetter, je bila frizerka pri starših (Frizerstvo Brandstetter v Taborski ulici 2). Bila je sestra Paule Kraner in je po vojni poleg svojih dveh hčera skrbela še za sestrina otroka.

Po srečanju z novinarji je bila v kapeli v Dominikovem domu na Pohorju dvojezična maša, ki sta jo darovala Štefan Ferenčak in kaplan Gašper Otrin.

Eno od 30 grobišč na Arehu. FOTO: Ivo Žajdela

Kdaj nadaljevanje izkopov?

Na stotine in celo tisoče leta 1945 umorjenih ljudi na vzhodnem delu Pohorja čaka – prav tako njihovi sorodniki – da se slovenska država loti izkopov grobišč ter ureditve spominskih znamenj na mestu morišč in grobišč.

6. oktobra 2015 mi je predsednik vladne komisije dr. Jože Dežman za potrebe tega prispevka glede urejevanja komunističnih morišč in grobišč na Pohorju dejal:

»Kompleks morišč in grobišč na Pohorju je trenutno delno raziskan in urejen. Državljanska pobuda, ki jo vodi Martin Kostrevc, je s svojim prizadevanjem za postavitev spominske kapele namesto dotrajanega križa nekakšen termometer, ki kaže odnos starokomunističnih sil (zanikanje, nagajanje, podcenjevanje) do urejanja morišč in grobišč. Pohorje je samo del velikega morilskega sistema, ki sega od Dravograda do slovensko-hrvaške meje. Prav gotovo so na Pohorju potrebne nadaljnje raziskave in glede na naravo območja, kjer so morišča in grobišča (gospodarjenje z gozdovi, smučanje in druge rekreativne dejavnosti, nabiralništvo) bo v prihodnosti verjetno dozorela odločitev za prekop vseh posmrtnih ostankov umorjenih in njihov prenos na pokopališče Dobrava v Mariboru. Na Pohorju pa označitev lokacij in spominskega območja.«

Ivo Žajdela, Kdaj izkopi na Pohorju ?, Demokracija, 23. 9. 2016Besedilo v wordu: STA, Vladna komisija opravila še preiskave na Pohorju, 10. 8. 2007

Besedilo v wordu: 24 ur.com, Na Pohorju prekopavajo, 6. 11. 2007

Prikrita grobišča na Pohorju izkopavajo, Areh, Večer, 7. 11. 2007Besedilo v wordu: STA, Začetek izkopavanj prikritih grobišč na območju Pohorja, 6. 11. 2007

Besedilo v wordu: STA, Na Arehu izkopali 189 žrtev povojnih pobojev, 8. 11. 2007

Robert Galun, Po eksekuciji so območje razstrelili, Areh, Delo, 9. 11. 2007Mitja Sagaj, Boj za kapelico na Pohorju, Areh, Večer, 12. 6. 2015

Na vrhu Areha na Pohorju, grobišče, Reporter, 6. 7. 2015Ivo Žajdela Zavlačevanje, grobišče Areh, Družina, 20. 9. 2015

Besedilo v wordu: Ivo Žajdela Zavlačevanje, Areh, kapela, Martin Kostrevc, Družina, 9. 2015

Besedilo v wordu: Areh, grobišča, Mitja Ferenc o izkopu, 2012

Besedilo v wordu: Areh, grobišča, zbir člankov, 2015

1/7