Uvodni nagovor Romane Bider iz spravne pobude Vseposvojitev. FOTO: Tatjana Splichal

Kot je uvodoma poudarila Romana Bider iz spravne pobude Vseposvojitev, si »na praznik svetih Cirila in Metoda, sozavetnikov Evrope, Anico Drobnič predstavljamo kot zgledno državljanko Evrope in tudi državljanko Božje dežele. Anica je svetel zgled vsem, ki z ognjenim srcem ustvarjajo, povezujejo, plemenitijo sebe in druge v službi dobrote, lepote in ljubezni. Premislimo ob njej, kakšno je naše državljanstvo.«

Sodelujoči

Svete maše so se udeležili duhovniki iz obeh župnij, pomembnih v Aničinem življenju: somaševanje je vodil Maks Ipavec, župnik iz Begunj pri Cerknici, kjer je Anica delovala; sodelovala sta župnik in duhovni pomočnik iz Aničine rojstne župnije Bloke Simon Virant in Simon Onušič. Med zbranimi so bili tudi farani iz obeh župnij in Aničini sorodniki.

Maše so se udeležili tudi sorodniki Anice Drobnič in farani obeh župnij, povezanih z njenim življenjem. FOTO: Tatjana Splichal

Odločitev za Luč

Ipavec je v pridigi kratko orisal življenjsko pot Anice Drobnič, ki se je »odločila za Luč, za Kristusa, za Jezusovo cerkev, za delo v slovenskem narodu«. Rodila se je v Župniji Bloke, šla po osnovni šoli takoj v srednjo šolo, na žensko učiteljišče pri uršulinkah v Škofji Loki. Potem je bila pet let najprej učiteljica v Kolovratu, nato 12 let v Begunjah.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Čas, posvečen Cerkvi, glasbi in kulturi

»Poleg učiteljice je uresničila tudi pomembno poslanstvo organistke in zborovodkinje, štiri zbore je vodila v tej majhni župniji, bila je članica Katoliške akcije, organizator vse kulture na Notranjskem, pa tudi režiserka iger, katehistinja. Ves prosti čas, ker je bila samska, je uresničila v tem, da se je posvečala delu Cerkvi, glasbi in kulturi,« je izpostavil pridigar.

Župnik Maks Ipavec. FOTO: Tatjana Splichal

Ponoči 15. oktobra 1943 v Jelendolskem gozdu

Partizani, zlasti tisti, ki niso bili domoljubni in se niso uprli okupatorju, temveč »so naše ljudi morili«, so jo hoteli spraviti s tega sveta že leta 1942. Septembra 1943 pa so jo ujeli v Begunjah in jo odpeljali v Kočevje. Tam so jo poniževali, zasmehovali in mučili. Nazadnje pa so jo ubili ponoči 15. oktobra v Jelendolskem gozdu – blizu Grčaric, blizu Kočevja.

Maše za mučence med Slovenci so ob prvih petkih v mesecu pri frančiškanih na Tromostovju. FOTO: Tatjana Splichal

Leto pozneje prenešena v Hrovačo

»Slovenski junaški verni fantje so jo eno leto pozneje prenesli v Hrovačo. Leta 2000 je bila prišteta med slovenske mučence. Ob 60. obletnici mučeniške smrti so njene posmrtne ostanke oktobra 2003 prenesli iz Hrovače na Bloke,« je še pojasnil Maks Ipavec.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Rada je imela glasbo in potrkavanje zvonov

In dodal: »Njen nečak, Tone Drobnič, ne bom ga pozabil, bil je vedno pogumen kristjan, je tedaj pomenljivo napisal: 'Na Aničinem grobu, ko bloška burja potihne, se med pihanjem zahodnika tam čez, od Menišije (to je župnija Begunje) slišijo tudi glasovi orgel in Jernejevega zvona.' Kot kristjanka je imela posebej rada glasbo in brnenje, potrkavanje zvonov.«

Med mašo za uspeh beatifikacije učiteljice Anice Drobnič. FOTO: Tatjana Splichal

Danes manjka takih učiteljev

Da je imela mučenka Anica izjemen občutek za slovenski jezik in lepo izražanje, je nadaljeval Ipavec. Ob njej so otroci v osnovni šoli in mladina vzljubili slovenske pesnike in pisatelje. »Danes manjka takih učiteljev, ki bi spodbujali k ljubezni do naših pesnikov in pisateljev, ki imajo prednost pred vsemi iz drugih dežel,« je poudaril pridigar.

Celotna pridiga Maksa Ipavca:

2024-7-5 Maks Ipavec, pridiga.docx

Zelo domoljubna in z velikim socialnim čutom

Bila jo tudi zelo domoljubna, tako da so ob njej mnogi še bolj vzljubili naš narod. Imela pa je tudi velik socialni čut: revnim učencem v Begunjah je plačevala malico; vedno je dala denar za šolski izlet, če otroci iz revnih družin niso mogli plačati; socialno šibkim in nadarjenim otrokom ali študentom je pomagala, da so lažje šli naprej študirat.

FOTO: Tatjana Splichal

'Mimi, pokrižaj me, vem, da odhajam v smrt.'

»Globoko verna Bločanka, mučenka Anica je bila duhovno pripravljena na mučeniško smrt. Pred smrtjo je prosila ribniško prijateljico, Petelinovo Mimo: 'Mimi, pokrižaj me, vem, da odhajam v smrt.' Še tisto noč so Anico hkrati s 23 možmi ubili v Jelendolskem gozdu. Mučenka Anica, prosi za nas pri usmiljenem Jezusu, da bomo mogli sprejeti tudi težke trenutke našega življenja,« je dejal Ipavec.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Odločimo se za ljubezen in resnico

»S smrtjo nikakor ni vsega konec. Življenje je vedno močnejše od smrti. Naša končna in večna domovina ni zemlja, ampak so nebesa. Mučenka Anica, prosi za našo domovino Slovenijo pri Bogu, da bo zmagala ljubezen namesto sovraštva in resnica namesto laži. Odločimo se, dragi prijatelji, bratje in sestre v Kristusu, za ljubezen, za resnico. Potem bo naše življenje blagoslovljeno in imamo bodočnost v raju pod Triglavom,« je pridigo zaključil župnik Ipavec.

Po maši je bilo še srečanje v atriju. FOTO: Tatjana Splichal

S pesmijo jo je predstavil Gregor Čušin

Tako kot že pri vseh prejšnjih mašah za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo, je tudi svetniško kandidatko Anico Drobnič s pesmijo, ki jo v nadaljevanju objavljamo v celoti, predstavil Gregor Čušin: »Nočem umreti, kot ti / Želim pa si umirati, kot ti / Iz dneva v dan / V drobnih dejanjih / V drobnih stvareh / V veliki ljubezni …«

Anico Drobnič je v pesmi predstavil Gregor Čušin. FOTO: Tatjana Splichal

Gregor Čušin: ANICA DROBNIČ

 »Pokrižaj me. Jaz grem v smrt.«

Kam greš?

Kam boš pa šla?

Ne hodi, Ančka

Ne hodi, Ana

Ne hodi, Anica

Ne išči smrti, saj te bo našla

Poiskala te bo in te

vsejala v zemljo

Vsadila te bo

Ves svet je njena njiva

Vse hoste so njena polja

In jame grobovi

Grobovi pa posode

Krhke posode

Bolj krhke od lončenih

Za dragoceni zaklad

Za seme

Za kal in rast

za svetost

»Pokrižaj me. Jaz grem v smrt.«

Kam pa greš?

Kam boš pa šla?

Ne hodi, Anica

Saj si umrla že zdavnaj

Umirala si kot seme

Iz dneva v dan

Umirala v drobnih dejanjih

Umirala v drobnih stvareh

Umirala v veliki ljubezni

Umirala

Poučevaje

Igraje

Plesaje

Pojoč

Gredoč v drobno smrt

V veliki ljubezni

»Pokrižaj me. Jaz grem v smrt.«

Kam pa greš?

Kam boš pa šla?

Ne hodi, Anica

Saj ni smrti, zaman jo iščeš

Ni teme v večni svetlobi

Ni groba in ni pokopa, če si seme

Ni pokopa

Le setev in žetev

Le rast in svetost

Vse življenje seme

Vse življenje sama

Brez moža

Brez fanta

V smrti združena z osemintridesetimi

Kakšen klas!

Kakšen kvas!

Kakšen kruh!

Kakšna rast!

Kakšna svetost!

»Pokrižaj me. Jaz grem v smrt.«

Kam pa greš?

Kam boš pa šla?

Ne hodi, kdo pa misliš, da si Anica?

Kaj pa misliš, da si?

En droben nič

Droben nič

Drobnič

Drobtinica ljubezni

Drobtinica svetosti

Nočem umreti, kot ti

Želim pa si umirati, kot ti

Iz dneva v dan

V drobnih dejanjih

V drobnih stvareh

V veliki ljubezni

Pokrižaj me, Anica

Tudi jaz grem v smrt

Droben nič

(Prosi za nas)