Župnija Svibno

Župnija Svibno leži na južni strani kumljanskega pogorja, v dolini Sopote in na sami vzpetini, ki se dviga nad njo v smeri dolenjskega gričevja. Prvič se posredno omenja (župnik Bertold) leta 1282. Razvila se je ob lastniški cerkvi sv. Križa Svibenskih gospodov ali graščakov Ostrovrharjev, ki naj bi na tukajšnjem Ostrem vrhu pozidali svoj matični grad že na začetku 12. stoletja. Leta 1461 je bila priključena novo ustanovoljeni ljubljanski škofiji in inkorporirana ljubljanskemu stolnemu kapitlju. Določeno obdobje je bil svibenski župnik tudi dekan. V 15. stoletju, v času turških vpadov, je gotska (z zametki v romaniki) farna cerkev dobila značaj taborske cerkve. Nekdaj obsežna prafara s šestnajstimi podružnicami ima danes – koncem 18. in na začetku 19. stoletja sta iz nje izšli dve samostojni župniji Dobovec in Šentjurij pod Kumom – le še tri podružnice: sv. Janeza Evangelista na Počakovem, sv. Trojice na Čimernem in sv. Marjete na Jagnjenici. Šteje 735 prebivalcev, razdeljena je na dva pastoralna centra, Svibno in Jagnjenica, spada pa pod dekanijo Zagorje ob Savi. Zgodovina kraja in župnije je popisana v več strokovnih člankih, v dveh knjigah Jožeta Potrpina: Skriti zaklad – Kronika župnije Svibno (2002) in Znamenja – Župnija Svibno (2006) ter knjige Dušana Kosa: Blesk zlate krone (2003).


Župnijska cerkev sv. Križa

Podružnice:

1. sv. Janeza, evangelista, na Počakovem
2. sv. Marjete na Jagnjenici
3. Presvete Trojice v Čimernem

1. Lurške Matere Božje v Zagradu (Studence)