Vinko Šega
(2 predmetov)
Vinko Šega je rojen 29. maja 1917 v Grahovem pri Cerknici. V duhovnika ga je 4. julija 1943 v ljubljanski stolnici posvetil škof Gregorij Rožman. Po novi maši je bil imenovan za kaplana v Kočevju, a je zaradi vojnih razmer deloval v domačem kraju in drugod. V domačem Grahovem je po novi maši doživel znameniti partizanski napad na domobrance (24. novembra 1943), v katerem je tragično umrl tudi pesnik France Balantič. Leta 1946 je bil imenovan za kaplana in poslan k dekanu Karlu Gnidovcu v Žužemberk. 21. maja 1952 ga je komunistična oblast zaprla najprej za dvajset dni, nato pa je ostal v zaporu v Novem mestu do obsodbe 12. septembra 1952. Obsojen je bil na pet let zapora, ki ga je prestajal v Novem mestu, Ljubljani, na Igu, v Mariboru in Rogozi, od koder je bil izpuščen 12. julija 1956. Škof Vovk ga je imenoval za župnijskega upravitelja na Suhorju, kjer je ostal do leta 1967. Takrat je bil prestavljen za župnika v Šmartno pri Litiji, kjer je opravljal tudi službo dekana. Tam je ostal do leta 1981. V letih od 1981 do 1990 je bil župnik v Šentlovrencu na Dolenjskem, zdaj pa že osemnajsto leto deluje kot župnik v Robu pri Velikih Laščah. Zaradi zvestobe Cerkvi ga je papež Janez Pavel II. leta 1998 imenoval za prelata.
Vinko Šega je rojen 29. maja 1917 v Grahovem pri Cerknici. V duhovnika ga je 4. julija 1943 v ljubljanski stolnici posvetil škof Gregorij Rožman. Po novi maši je bil imenovan za kaplana v Kočevju, a je zaradi vojnih razmer deloval v domačem kraju in drugod. V domačem Grahovem je po novi maši doživel znameniti partizanski napad na domobrance (24. novembra 1943), v katerem je tragično umrl tudi pesnik France Balantič. Leta 1946 je bil imenovan za kaplana in poslan k dekanu Karlu Gnidovcu v Žužemberk. 21. maja 1952 ga je komunistična oblast zaprla najprej za dvajset dni, nato pa je ostal v zaporu v Novem mestu do obsodbe 12. septembra 1952. Obsojen je bil na pet let zapora, ki ga je prestajal v Novem mestu, Ljubljani, na Igu, v Mariboru in Rogozi, od koder je bil izpuščen 12. julija 1956. Škof Vovk ga je imenoval za župnijskega upravitelja na Suhorju, kjer je ostal do leta 1967. Takrat je bil prestavljen za župnika v Šmartno pri Litiji, kjer je opravljal tudi službo dekana. Tam je ostal do leta 1981. V letih od 1981 do 1990 je bil župnik v Šentlovrencu na Dolenjskem, zdaj pa že osemnajsto leto deluje kot župnik v Robu pri Velikih Laščah. Zaradi zvestobe Cerkvi ga je papež Janez Pavel II. leta 1998 imenoval za prelata.
