Alojz Rebula
(4 predmetov)
Alojz Rebula, rojen leta 1924 v Šempolaju pri Nabrežini, profesor klasičnih jezikov na slovenskih srednjih šolah v Trstu (med drugim dobitnik Prešernove nagrade in član Papeške akademije v Rimu), se je v svoji že petdesetletni literarni dejavnosti loteval različnih zvrsti, od novele (Vinograd rimske cesarice, Snegovi Edena) do romana (V Sibilinem vetru, Jutri čez Jordan, Kačja roža, Jutranjice za Slovenijo), dnevnika (Gorje zelenemu drevesu, Previsna leta, Ko proti jutru gre) in eseja (Na slovenskem poldnevniku).
Po doživetju Lurda 1961, torej še globoko v socialistični dobi, pa se je začel spoprijemati tudi z religiozno problematiko. Tako z razmišljanji o temeljnih postavkah krščanskega Creda (Smer nova zemlja, Skozi prvo zagrinjalo) kakor s prikazi treh slovenskih svetniških osebnosti: Friderika Baraga, Antona Martina Slomška in Jakoba Ukmarja.
V krščanskem vesolju ga je najbolj pritegoval središčni lik Jezusa Kristusa, o katerem je spregovoril že pred desetletji v razmišljanju Lik Sinu človekovega, ki je bilo potem vključeno v knjigo Smer nova zemlja.
Alojz Rebula, rojen leta 1924 v Šempolaju pri Nabrežini, profesor klasičnih jezikov na slovenskih srednjih šolah v Trstu (med drugim dobitnik Prešernove nagrade in član Papeške akademije v Rimu), se je v svoji že petdesetletni literarni dejavnosti loteval različnih zvrsti, od novele (Vinograd rimske cesarice, Snegovi Edena) do romana (V Sibilinem vetru, Jutri čez Jordan, Kačja roža, Jutranjice za Slovenijo), dnevnika (Gorje zelenemu drevesu, Previsna leta, Ko proti jutru gre) in eseja (Na slovenskem poldnevniku).
Po doživetju Lurda 1961, torej še globoko v socialistični dobi, pa se je začel spoprijemati tudi z religiozno problematiko. Tako z razmišljanji o temeljnih postavkah krščanskega Creda (Smer nova zemlja, Skozi prvo zagrinjalo) kakor s prikazi treh slovenskih svetniških osebnosti: Friderika Baraga, Antona Martina Slomška in Jakoba Ukmarja.
V krščanskem vesolju ga je najbolj pritegoval središčni lik Jezusa Kristusa, o katerem je spregovoril že pred desetletji v razmišljanju Lik Sinu človekovega, ki je bilo potem vključeno v knjigo Smer nova zemlja.
