Kiko Argüello
(1 predmetov)
Francisco José Gómez Argüello Wirtz – Kiko se rodi 9. januarja 1939 v španskem Leonu. Študira likovno umetnost na Akademiji San Fernando v Madridu in doseže naziv učitelja slikarstva in risanja. Leta 1959 prejme izredno državno priznanje za slikarstvo.
V globoki bivanjski krizi doživi resno spreobrnjenje, po katerem posveti svoje življenje Jezusu Kristusu in Cerkvi.
Leta 1960 Kiko, kipar Coomontes in vitražist Muñoz de Pablos ustanovijo skupino za raziskovanje in razvoj sakralne umetnosti »Gremio 62«. Istega leta skupina razstavlja v Narodni knjižnici v Madridu in v imenu Ministrstva za kulturo zastopa Španijo na svetovni razstavi sakralne umetnosti v Royanu (Francija). Kiko ima v tistem času tudi razstavo svojih del v Holandiji (v Galeriji Nouvelles Images).
Prepričan, da je Kristus navzoč v trpljenju zadnjih na svetu, odide leta 1964 živet med najbolj uboge v barakarsko naselje Palomeras Altas na obrobju Madrida.
Kiko kasneje spozna Carmen Hernández. V okolju ubogih sta »primorana« najti obliko oznanjevanja s kerigmatično in katehetsko sintezo, iz katerega se rodi majhna krščanska skupnost.
Ta prva skupnost med ubogimi, v kateri je vidna ljubezen križanega Kristusa, postane »seme«, ki ga po zaslugi tedanjega madridskega nadškofa Casimira Morcilla najprej zasejejo v župnijah Madrida, nato Rima in v drugih državah. Postopoma se izoblikuje Pot krščanskega uvajanja odraslih, ki ponovno odkriva in obnavlja bogastvo krsta. Kiko Argüello, Carmen Hernández in italijanski duhovnik Mario Pezzi sestavljajo mednarodno odgovorno ekipo za Neokatehumensko pot, ki je danes navzoča v 101 državi na petih kontinentih.
Francisco José Gómez Argüello Wirtz – Kiko se rodi 9. januarja 1939 v španskem Leonu. Študira likovno umetnost na Akademiji San Fernando v Madridu in doseže naziv učitelja slikarstva in risanja. Leta 1959 prejme izredno državno priznanje za slikarstvo.
V globoki bivanjski krizi doživi resno spreobrnjenje, po katerem posveti svoje življenje Jezusu Kristusu in Cerkvi.
Leta 1960 Kiko, kipar Coomontes in vitražist Muñoz de Pablos ustanovijo skupino za raziskovanje in razvoj sakralne umetnosti »Gremio 62«. Istega leta skupina razstavlja v Narodni knjižnici v Madridu in v imenu Ministrstva za kulturo zastopa Španijo na svetovni razstavi sakralne umetnosti v Royanu (Francija). Kiko ima v tistem času tudi razstavo svojih del v Holandiji (v Galeriji Nouvelles Images).
Prepričan, da je Kristus navzoč v trpljenju zadnjih na svetu, odide leta 1964 živet med najbolj uboge v barakarsko naselje Palomeras Altas na obrobju Madrida.
Kiko kasneje spozna Carmen Hernández. V okolju ubogih sta »primorana« najti obliko oznanjevanja s kerigmatično in katehetsko sintezo, iz katerega se rodi majhna krščanska skupnost.
Ta prva skupnost med ubogimi, v kateri je vidna ljubezen križanega Kristusa, postane »seme«, ki ga po zaslugi tedanjega madridskega nadškofa Casimira Morcilla najprej zasejejo v župnijah Madrida, nato Rima in v drugih državah. Postopoma se izoblikuje Pot krščanskega uvajanja odraslih, ki ponovno odkriva in obnavlja bogastvo krsta. Kiko Argüello, Carmen Hernández in italijanski duhovnik Mario Pezzi sestavljajo mednarodno odgovorno ekipo za Neokatehumensko pot, ki je danes navzoča v 101 državi na petih kontinentih.
