Miklavž Komelj
(3 predmetov)
Miklavž Komelj (rojen 1973) je doslej objavil knjige poezije Luč delfina (1991), Jantar časa (1995), Rosa (2002), Hipodrom (2006), Nenaslovljiva imena (2008), Modra obleka (2011), Roke v dežju (2011), Noč je abstraktnejša kot N (2014), Minima impossibilia (2016), Liebestod (2017), 11 (2018), Stigmatizacija (2019), Goreča knjiga (2021) in Pred nevidnim (2022), roman Skrij me, sneg (2021), knjige kratke proze Sovjetska knjiga (2011), Larvae (2019) in Prva kresnica (2022), dramsko pesnitev oziroma »statični misterij« Ni mogoče čakati zaman (2020) in knjigo slik z istim naslovom (oboje kot del istoimenskega multimedijskega projekta v sodelovanju s koreografinjo in plesalko Lejo Jurišić), zbirki esejev Nujnost poezije (2010) in Hierarhija (2023), znanstveno monografijo Kako misliti partizansko umetnost? (2009), razpravo Jugoslovanski nadrealisti danes in tukaj (2015) in še nekaj manjših knjižnih del ter številne znanstvene in strokovne članke s področja zgodovine in teorije umetnosti ter literature. Je soavtor knjig o rezbarju Maksu Bergantu (2016), slikarjih Ivetu Šubicu (2012), Mihi Malešu (2017) in Venu Pilonu (2022) ter pesniku Mateju Boru (2013). Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktoriral iz umetnostne zgodovine s tezo Pomeni narave v toskanski umetnosti prve polovice XIV. stoletja. V knjižnih izdajah je med drugim uredil Zbrane pesmi Jureta Detele in izbrane esejistične fragmente iz njegove zapuščine z naslovom Orfični dokumenti (2011), neobjavljene zapise iz zapuščine Srečka Kosovela z naslovom Vsem naj bom neznan (2019) in Dopisovanja Karla Destovnika – Kajuha (2022). Prevaja iz več jezikov; v knjižni obliki so doslej izšli prevodi del Petra Petrovića Njegoša, Césarja Valleja, Djune Barnes, Fernanda Pessoe, Piera Paola Pasolinija in Alejandre Pizarnik; v pripravi za objavo so njegovi prevodi sor Juane Inés de la Cruz, Ezre Pounda in Vladimirja Majakovskega Posveča se tudi slikarstvu in je imel doslej pet samostojnih slikarskih razstav. Bil je tudi eden od kuratorjev stalne postavitve v ljubljanski Moderni galeriji.
Miklavž Komelj (rojen 1973) je doslej objavil knjige poezije Luč delfina (1991), Jantar časa (1995), Rosa (2002), Hipodrom (2006), Nenaslovljiva imena (2008), Modra obleka (2011), Roke v dežju (2011), Noč je abstraktnejša kot N (2014), Minima impossibilia (2016), Liebestod (2017), 11 (2018), Stigmatizacija (2019), Goreča knjiga (2021) in Pred nevidnim (2022), roman Skrij me, sneg (2021), knjige kratke proze Sovjetska knjiga (2011), Larvae (2019) in Prva kresnica (2022), dramsko pesnitev oziroma »statični misterij« Ni mogoče čakati zaman (2020) in knjigo slik z istim naslovom (oboje kot del istoimenskega multimedijskega projekta v sodelovanju s koreografinjo in plesalko Lejo Jurišić), zbirki esejev Nujnost poezije (2010) in Hierarhija (2023), znanstveno monografijo Kako misliti partizansko umetnost? (2009), razpravo Jugoslovanski nadrealisti danes in tukaj (2015) in še nekaj manjših knjižnih del ter številne znanstvene in strokovne članke s področja zgodovine in teorije umetnosti ter literature. Je soavtor knjig o rezbarju Maksu Bergantu (2016), slikarjih Ivetu Šubicu (2012), Mihi Malešu (2017) in Venu Pilonu (2022) ter pesniku Mateju Boru (2013). Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktoriral iz umetnostne zgodovine s tezo Pomeni narave v toskanski umetnosti prve polovice XIV. stoletja. V knjižnih izdajah je med drugim uredil Zbrane pesmi Jureta Detele in izbrane esejistične fragmente iz njegove zapuščine z naslovom Orfični dokumenti (2011), neobjavljene zapise iz zapuščine Srečka Kosovela z naslovom Vsem naj bom neznan (2019) in Dopisovanja Karla Destovnika – Kajuha (2022). Prevaja iz več jezikov; v knjižni obliki so doslej izšli prevodi del Petra Petrovića Njegoša, Césarja Valleja, Djune Barnes, Fernanda Pessoe, Piera Paola Pasolinija in Alejandre Pizarnik; v pripravi za objavo so njegovi prevodi sor Juane Inés de la Cruz, Ezre Pounda in Vladimirja Majakovskega Posveča se tudi slikarstvu in je imel doslej pet samostojnih slikarskih razstav. Bil je tudi eden od kuratorjev stalne postavitve v ljubljanski Moderni galeriji.
