Anton Vovk
(1 predmetov)
Anton Vovk se je rodil 19. 5. 1900 v Vrbi Jožefu Volku in Mariji Debelak. Starši so mu zgodaj umrli, oče leta 1904, mati pa 1917. Dva razreda ljudske šole je napravil v Breznici, druge v Kranju, kjer je obiskoval tudi prvih šest letnikov gimnazije. Jeseni 1917 je vstopil v Škofove zavode v Šentvidu nad Ljubljano v malo semenišče. Tam je leta 1919 maturiral. Vstopil je ljubljansko bogoslovje in bil 29. 6. 1923 posvečen v duhovnika.
Prva tri leta je služboval kot kaplan v Metliki. Leta 1926 je postal kaplan v Tržiču, 29. 11. 1928 pa je bil imenovan za tamkajšnjega župnika. Dne 6. 6. 1936 je bil imenovan za škofijskega duhovnega svetnika. Dne 15. 4. 1940 je bil imenovan, 2. 9. 1940 pa umeščen za kanonika v Ljubljani. Od leta 1940 je bil arhidiakon IV. arhidiakonata in sodnik cerkvenega sodišča. Od začetka okupacije je bil vodja Škofijskega odbora za pomoč duhovnikom beguncem, od leta 1942 tudi odbornik Družbe sv. Mohorja, od leta 1943 še škofijski cenzor. Vodja Škofijskega duhovskega semenišča v Ljubljani je postal 26. 7. 1944. Ko je nova oblast zaprla generalnega vikarja Ignacija Nadraha, je 15. 6. 1945 prevzel mesto generalnega vikarja ljubljanske škofije. Dne 15. 9. 1946 je bil imenovan, 1. 12. 1946 pa umeščen kot naslovni škof kardiški in pomožni ljubljanski. Dne 27. 9. 1950 je bil imenovan za apostolskega administratorja ljubljanske škofije. Od 21. 4. 1951 do 12. 7. 1961 je bil apostolski administrator slovenskega dela reške škofije. Od 1. 4. 1951 do 28. 9. 1955 je bil apostolski administrator slovenskega dela tržaško-koprske škofije. Po smrti škofa Rožmana je bil 26. 11. 1959 imenovan, 20. 12. 1959 pa umeščen za škofa ljubljanskega. Dne 20. 10. 1960 je bil na teološki fakulteti promoviran za častnega doktorja teologije. Dne 22. 12. 1961 je bila ljubljanska škofija povzdignjena v nadškofijo, Vovk pa je bil imenovan za nadškofa, 4. 3. 1962 je bila slovesna razglasitev nadškofije in nadškofa v ljubljanski stolnici. Umrl je v škofijski palači v Ljubljani 7. 7. 1963. Pokopan je bil 10. 7. 1963 pri Sv. Križu v Ljubljani, v grob poleg škofa Jegliča.
Duhovniški svet ljubljanske nadškofije je na seji 9. 10. 1996 soglasno predlagal, naj se začne postopek za njegovo beatifikacijo. Kongregacija za svetnike je 23. 1. 1999 izdala soglasje, da se postopek lahko prične, nadškof in metropolit dr. Franc Rode pa je 13. 5. 1999 izdal odlok o začetku postopka za beatifikacijo, Anton Vovk je s tem dobil naziv »božji služabnik«.
Anton Vovk se je rodil 19. 5. 1900 v Vrbi Jožefu Volku in Mariji Debelak. Starši so mu zgodaj umrli, oče leta 1904, mati pa 1917. Dva razreda ljudske šole je napravil v Breznici, druge v Kranju, kjer je obiskoval tudi prvih šest letnikov gimnazije. Jeseni 1917 je vstopil v Škofove zavode v Šentvidu nad Ljubljano v malo semenišče. Tam je leta 1919 maturiral. Vstopil je ljubljansko bogoslovje in bil 29. 6. 1923 posvečen v duhovnika.
Prva tri leta je služboval kot kaplan v Metliki. Leta 1926 je postal kaplan v Tržiču, 29. 11. 1928 pa je bil imenovan za tamkajšnjega župnika. Dne 6. 6. 1936 je bil imenovan za škofijskega duhovnega svetnika. Dne 15. 4. 1940 je bil imenovan, 2. 9. 1940 pa umeščen za kanonika v Ljubljani. Od leta 1940 je bil arhidiakon IV. arhidiakonata in sodnik cerkvenega sodišča. Od začetka okupacije je bil vodja Škofijskega odbora za pomoč duhovnikom beguncem, od leta 1942 tudi odbornik Družbe sv. Mohorja, od leta 1943 še škofijski cenzor. Vodja Škofijskega duhovskega semenišča v Ljubljani je postal 26. 7. 1944. Ko je nova oblast zaprla generalnega vikarja Ignacija Nadraha, je 15. 6. 1945 prevzel mesto generalnega vikarja ljubljanske škofije. Dne 15. 9. 1946 je bil imenovan, 1. 12. 1946 pa umeščen kot naslovni škof kardiški in pomožni ljubljanski. Dne 27. 9. 1950 je bil imenovan za apostolskega administratorja ljubljanske škofije. Od 21. 4. 1951 do 12. 7. 1961 je bil apostolski administrator slovenskega dela reške škofije. Od 1. 4. 1951 do 28. 9. 1955 je bil apostolski administrator slovenskega dela tržaško-koprske škofije. Po smrti škofa Rožmana je bil 26. 11. 1959 imenovan, 20. 12. 1959 pa umeščen za škofa ljubljanskega. Dne 20. 10. 1960 je bil na teološki fakulteti promoviran za častnega doktorja teologije. Dne 22. 12. 1961 je bila ljubljanska škofija povzdignjena v nadškofijo, Vovk pa je bil imenovan za nadškofa, 4. 3. 1962 je bila slovesna razglasitev nadškofije in nadškofa v ljubljanski stolnici. Umrl je v škofijski palači v Ljubljani 7. 7. 1963. Pokopan je bil 10. 7. 1963 pri Sv. Križu v Ljubljani, v grob poleg škofa Jegliča.
Duhovniški svet ljubljanske nadškofije je na seji 9. 10. 1996 soglasno predlagal, naj se začne postopek za njegovo beatifikacijo. Kongregacija za svetnike je 23. 1. 1999 izdala soglasje, da se postopek lahko prične, nadškof in metropolit dr. Franc Rode pa je 13. 5. 1999 izdal odlok o začetku postopka za beatifikacijo, Anton Vovk je s tem dobil naziv »božji služabnik«.
