C. S. Lewis
(5 predmetov)
O življenju in delu Cliva Staplesa Lewisa, avtorja Zgodb iz Narnije
Tema letošnjih oratorijev se bo navezovala na knjigo Potovanje jutranje zarje iz zbirke Zgodbe iz Narnije. Vsebino večina verjetno pozna, manj poznano pa je življenje in delo njenega avtorja, C. S. Lewisa ter njegova povezanost s krščanstvom, ki se v veliki meri kaže tudi v Zgodbah iz Narnije.
Lewis je bil krščen in vzgajan kot pripadnik Cerkve na Irskem. Pri 15 letih je vero izgubil, saj jo je takrat videl kot zgolj dolgočasno obveznost. Prijateljeval je tudi z J. K. K. Tolkienom, avtorjem Gospodarja prstanov, ki je bil eden izmed ključnih ljudi, ki so mu pomagali znova odkriti Boga.
Tokrat je k veri in Bogu pristopil drugače. Za njegov obstoj je iskal razumske razlageV svojih razpravah je poskušal razložiti smisel verovanja vsem akademikom in intelektualcem, ki so v Boga dvomili predvsem zaradi svojega znanja.
Za osnovo, na kateri je gradil svojo osebno vero, je vzel univerzalno moralno načelo, zaradi katerega vsi že instinktivno vemo, kaj je prav in kaj narobe. Vendar ga kršimo, kljub temu da vemo, da ga kršimo. In ker to načelo poznamo vsi na svetu, je Lewis prepričan, da mora biti nekdo, ki je to načelo postavil, torej Bog.
KAJ PA NARNIJA?
Tudi Zgodbe iz Narnije vsebujejo tako močne krščanske elemente kot Lewisovo razumsko iskanje Boga. Z njimi je Lewis hotel pokazati, kako bi bilo, če bi se Jezus učlovečil v domišljijskem svetu govorečih živali in pravljičnih bitij, le da tam ne kot človek, ampak kot mogočen lev Aslan. Junaki zgodb so ves čas postavljeni pred preizkušnje, ki so v svojem bistvu zelo podobne preizkušnjam, s katerimi se vsak izmed nas srečuje v vsakdanjem življenju in ki jih junaki mnogokrat lahko rešijo le ob pomoči ali nasvetu Aslana. Lewis je tako hotel približati krščanstvo mlajšim bralcem, ki ga zagotovo laže sprejmejo in začenjajo razumevati, če ga spoznajo preko svoje domišljije. Njegove knjige so še danes mnogim v navdih in pomoč pri iskanju osebne vere in graditvi odnosa do Boga.
O življenju in delu Cliva Staplesa Lewisa, avtorja Zgodb iz Narnije
Tema letošnjih oratorijev se bo navezovala na knjigo Potovanje jutranje zarje iz zbirke Zgodbe iz Narnije. Vsebino večina verjetno pozna, manj poznano pa je življenje in delo njenega avtorja, C. S. Lewisa ter njegova povezanost s krščanstvom, ki se v veliki meri kaže tudi v Zgodbah iz Narnije.
Lewis je bil krščen in vzgajan kot pripadnik Cerkve na Irskem. Pri 15 letih je vero izgubil, saj jo je takrat videl kot zgolj dolgočasno obveznost. Prijateljeval je tudi z J. K. K. Tolkienom, avtorjem Gospodarja prstanov, ki je bil eden izmed ključnih ljudi, ki so mu pomagali znova odkriti Boga.
Tokrat je k veri in Bogu pristopil drugače. Za njegov obstoj je iskal razumske razlageV svojih razpravah je poskušal razložiti smisel verovanja vsem akademikom in intelektualcem, ki so v Boga dvomili predvsem zaradi svojega znanja.
Za osnovo, na kateri je gradil svojo osebno vero, je vzel univerzalno moralno načelo, zaradi katerega vsi že instinktivno vemo, kaj je prav in kaj narobe. Vendar ga kršimo, kljub temu da vemo, da ga kršimo. In ker to načelo poznamo vsi na svetu, je Lewis prepričan, da mora biti nekdo, ki je to načelo postavil, torej Bog.
KAJ PA NARNIJA?
Tudi Zgodbe iz Narnije vsebujejo tako močne krščanske elemente kot Lewisovo razumsko iskanje Boga. Z njimi je Lewis hotel pokazati, kako bi bilo, če bi se Jezus učlovečil v domišljijskem svetu govorečih živali in pravljičnih bitij, le da tam ne kot človek, ampak kot mogočen lev Aslan. Junaki zgodb so ves čas postavljeni pred preizkušnje, ki so v svojem bistvu zelo podobne preizkušnjam, s katerimi se vsak izmed nas srečuje v vsakdanjem življenju in ki jih junaki mnogokrat lahko rešijo le ob pomoči ali nasvetu Aslana. Lewis je tako hotel približati krščanstvo mlajšim bralcem, ki ga zagotovo laže sprejmejo in začenjajo razumevati, če ga spoznajo preko svoje domišljije. Njegove knjige so še danes mnogim v navdih in pomoč pri iskanju osebne vere in graditvi odnosa do Boga.
