Janko Maček
(1 predmetov)
Rojen je bil 30. maja 1931 v kmečki družini v Šentjoštu nad Horjulom. Poleg njega je bilo v družini še šest bratov in sestra. Leta 1943 je začel v Ljubljani obiskovati škofijsko klasično gimnazijo in do konca vojne dokončal prvi in drugi razred. Po vojni je bil do jeseni 1951 doma – oče je maja 1945 odšel na Koroško in kasneje v Argentino – in medtem opravil privatni izpit za tretji in četrti razred gimnazije. Jeseni 1951 se je kot redni dijak vpisal v peti razred klasične gimnazije v Ljubljani. Po maturi leta 1955 je 18 mesecev služil vojaški rok v Beogradu. Po povratku iz vojske se je vpisal na filozofsko fakulteto – oddelek za germanistiko, v Ljubljani in leta 1963 končal študij z diplomo iz nemškega in angleškega jezika ter literature. Zaposlil se je v izvoznem oddelku podjetja Slovenijales v Ljubljani. Leta 1964 se je poročil in po enem letu dobil hčerko. Zdaj živi kot upokojenec v Ljubljani.
Od začetka je član Nove slovenske zaveze in zvest pisec besedil v reviji Zaveza, v katerih je doslej v rubriki Tako se je začelo objavil veliko hudih zgodb ljudi in celih družin, ki so bili žrtve nasilja komunistične revolucije, predvsem leta 1942. Je tudi avtor dveh knjig, ki se odlikujeta z izjemno berljivostjo, vendar tudi pretresljivostjo: Rovte v viharju vojne in revolucije (2003) in Šentjošt brani svoje izročilo (2005).
Rojen je bil 30. maja 1931 v kmečki družini v Šentjoštu nad Horjulom. Poleg njega je bilo v družini še šest bratov in sestra. Leta 1943 je začel v Ljubljani obiskovati škofijsko klasično gimnazijo in do konca vojne dokončal prvi in drugi razred. Po vojni je bil do jeseni 1951 doma – oče je maja 1945 odšel na Koroško in kasneje v Argentino – in medtem opravil privatni izpit za tretji in četrti razred gimnazije. Jeseni 1951 se je kot redni dijak vpisal v peti razred klasične gimnazije v Ljubljani. Po maturi leta 1955 je 18 mesecev služil vojaški rok v Beogradu. Po povratku iz vojske se je vpisal na filozofsko fakulteto – oddelek za germanistiko, v Ljubljani in leta 1963 končal študij z diplomo iz nemškega in angleškega jezika ter literature. Zaposlil se je v izvoznem oddelku podjetja Slovenijales v Ljubljani. Leta 1964 se je poročil in po enem letu dobil hčerko. Zdaj živi kot upokojenec v Ljubljani.
Od začetka je član Nove slovenske zaveze in zvest pisec besedil v reviji Zaveza, v katerih je doslej v rubriki Tako se je začelo objavil veliko hudih zgodb ljudi in celih družin, ki so bili žrtve nasilja komunistične revolucije, predvsem leta 1942. Je tudi avtor dveh knjig, ki se odlikujeta z izjemno berljivostjo, vendar tudi pretresljivostjo: Rovte v viharju vojne in revolucije (2003) in Šentjošt brani svoje izročilo (2005).
