Metod Turnšek
(8 predmetov)
Metod Turnšek se je rodil 21. februarja 1909 v Budini pri Ptuju. Njegovo krstno ime je Konrad. Oče je bil nadzornik zaščitnih protipoplavnih del ob Dravi. Čeprav je imel družino, je bil v prvi svetovni vojni mobiliziran. Bil je ujetnik v Rusiji, kjer je izginil. Od otrok sta ostala živa samo Konrad in Marica. Trinajstletni Konrad se je podal na Kranjsko v Stično, kjer je obiskoval zasebno gimnazijo v sklopu ljubljanske klasične gimnazije. Kot redovnik je dobil ime Metod. Bil je odličnjak. Kot študent bogoslovja je že pričel objavljati. V zasebnem življenju se je sodobnikom zdelo, da je neodločen, v javnem delovanju pa je pokazal odločnost, silovitost in kakovost. Razvil se je ne samo v pisatelja – prozaista, ampak že prej v dramatika, poleg tega je bil bogoslovni pisatelj in urednik, časnikar, narodopisec, zgodovinar, politik. Prva leta je služboval kot urednik. Med vojno je doktoriral pri profesorju Lukmanu. Ob koncu vojne je odšel v samostan Merano na Tirolskem, da bi pisateljeval. Kmalu je prišel v Trst, kjer je bil profesor slovenščine in zgodovine na nižji srednji šoli. Dolgo je stanoval pri dr. Jakobu Ukmarju. Leta 1956 je odšel službovat na Koroško v Avstriji. Bil je »komendator« (župnik na Komendi, nekdanji postojanki viteškega reda) na Rebrci v Južni Podjuni. Vzdrževal je stike z mnogimi ljudmi in kljub bolezni do konca ustvarjal. Izdajal je knjige, organiziral pomembne prireditve. Potegoval se je za Nobelovo nagrado za književnost. Umrl je v Celovcu 26. januarja 1976. Pogreb je bil 3. februarja v Stični.
Leta 2007 je v Trstu pri založbi Mladika izšla knjiga Milan Dolgan: Dr. Metod Turnšek urednik in časnikar. Letos je pri celjski Mohorjevi izšla Turnškova knjiga Domače stezice. Od Drave do Jadrana. Pri Mohorjevi družbi v Celovcu pa je izšla knjiga Vinko Poljanec. Literarnopublicistični zbornik, ki je v precejšnji meri Turnškova. Ob stoti obletnici Turnškovega rojstva smo pripravili Turnškovo razstavo v Stični (Muzej krščanstva na Slovenskem.) »Kakor je slikar Tone Kralj postal ‘umetnik sončne Primorske’, ker je s svojimi umetninami obogatil prenekatero primorsko cerkev, tako je dr. Turnšek zaslovel po svoji nežni ljubezni in s svojim leposlovnim, narodopisnim in liturgičnim ustvarjanjem kot izreden ljubitelj Primorske.«
dr. Rudolf Klinec, 1977
Turnškova proza je po eni strani namenjena širokemu krogu bralcev, po drugi strani pa je zaradi poglobljenega prikaza tedanjih zgodovinskih okoliščin zanimiva tudi za zahtevnega bralca. Potem ko je Mohorjeva družba leta 2009 izdala knjigo Turnškovih avtobiografskih leposlovnih spisov z naslovom Domače stezice. Od Drave do Jadrana (uredil dr. Milan Dolgan), je založba Družina prav tako pod Dolganovim uredništvom prevzela izdajanje ostalih njegovih proznih del v zbirki Metod Turnšek: Epika, Povesti in romani. Zbirka bo obsegala sedem knjig, štiri so že izšle. Izmenjavajo se povesti oziroma romani, ki se snovno navezujejo na srednji vek, ter dela, ki opisujejo dogajanje med drugo svetovno vojno.
Metod Turnšek se je rodil 21. februarja 1909 v Budini pri Ptuju. Njegovo krstno ime je Konrad. Oče je bil nadzornik zaščitnih protipoplavnih del ob Dravi. Čeprav je imel družino, je bil v prvi svetovni vojni mobiliziran. Bil je ujetnik v Rusiji, kjer je izginil. Od otrok sta ostala živa samo Konrad in Marica. Trinajstletni Konrad se je podal na Kranjsko v Stično, kjer je obiskoval zasebno gimnazijo v sklopu ljubljanske klasične gimnazije. Kot redovnik je dobil ime Metod. Bil je odličnjak. Kot študent bogoslovja je že pričel objavljati. V zasebnem življenju se je sodobnikom zdelo, da je neodločen, v javnem delovanju pa je pokazal odločnost, silovitost in kakovost. Razvil se je ne samo v pisatelja – prozaista, ampak že prej v dramatika, poleg tega je bil bogoslovni pisatelj in urednik, časnikar, narodopisec, zgodovinar, politik. Prva leta je služboval kot urednik. Med vojno je doktoriral pri profesorju Lukmanu. Ob koncu vojne je odšel v samostan Merano na Tirolskem, da bi pisateljeval. Kmalu je prišel v Trst, kjer je bil profesor slovenščine in zgodovine na nižji srednji šoli. Dolgo je stanoval pri dr. Jakobu Ukmarju. Leta 1956 je odšel službovat na Koroško v Avstriji. Bil je »komendator« (župnik na Komendi, nekdanji postojanki viteškega reda) na Rebrci v Južni Podjuni. Vzdrževal je stike z mnogimi ljudmi in kljub bolezni do konca ustvarjal. Izdajal je knjige, organiziral pomembne prireditve. Potegoval se je za Nobelovo nagrado za književnost. Umrl je v Celovcu 26. januarja 1976. Pogreb je bil 3. februarja v Stični.
Leta 2007 je v Trstu pri založbi Mladika izšla knjiga Milan Dolgan: Dr. Metod Turnšek urednik in časnikar. Letos je pri celjski Mohorjevi izšla Turnškova knjiga Domače stezice. Od Drave do Jadrana. Pri Mohorjevi družbi v Celovcu pa je izšla knjiga Vinko Poljanec. Literarnopublicistični zbornik, ki je v precejšnji meri Turnškova. Ob stoti obletnici Turnškovega rojstva smo pripravili Turnškovo razstavo v Stični (Muzej krščanstva na Slovenskem.) »Kakor je slikar Tone Kralj postal ‘umetnik sončne Primorske’, ker je s svojimi umetninami obogatil prenekatero primorsko cerkev, tako je dr. Turnšek zaslovel po svoji nežni ljubezni in s svojim leposlovnim, narodopisnim in liturgičnim ustvarjanjem kot izreden ljubitelj Primorske.«
dr. Rudolf Klinec, 1977
Turnškova proza je po eni strani namenjena širokemu krogu bralcev, po drugi strani pa je zaradi poglobljenega prikaza tedanjih zgodovinskih okoliščin zanimiva tudi za zahtevnega bralca. Potem ko je Mohorjeva družba leta 2009 izdala knjigo Turnškovih avtobiografskih leposlovnih spisov z naslovom Domače stezice. Od Drave do Jadrana (uredil dr. Milan Dolgan), je založba Družina prav tako pod Dolganovim uredništvom prevzela izdajanje ostalih njegovih proznih del v zbirki Metod Turnšek: Epika, Povesti in romani. Zbirka bo obsegala sedem knjig, štiri so že izšle. Izmenjavajo se povesti oziroma romani, ki se snovno navezujejo na srednji vek, ter dela, ki opisujejo dogajanje med drugo svetovno vojno.
