Milan Komar
(6 predmetov)
Dr. Milan Komar se je rodil v Ljubljani 4. junija 1921 kot sin primorskih beguncev po prvi svetovni vojni očetu Ludviku in materi Ceciliji, roj. Blažič. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki in Mostah, klasično gimnazijo v Ljubljani. Leta 1939 je maturiral, študiral pravo na ljubljanski univerzi (bil predsednik akademskega društva Pravda), in nato v Torinu (Italija), kjer je bil decembra 1942 promoviran za doktorja prava (Pravična vojna pri Vitoriji in Suárezu).
Na ljubljanski univerzi je dobil leta 1941 svetosavsko nagrado za razpravo iz cerkvenega prava o jugoslovanskih škofijskih sinodah. Filozofijo je sprva študiral zasebno tako v Ljubljani (Aleš Ušeničnik, Josip Turk, Evgen Spektorsky) kakor v Torinu (Fran Walland, Giuseppe Gemellaro, Carlo Mazzantini). Kot visokošolec v Sloveniji je sodeloval v raznih publikacijah: Dom in svet, Domoljub, itd.
Leta 1945 se je umaknil iz domovine in leta 1948 odpotoval v Argentino, kjer je opravil študije za diplomo profesorja filozofije in pedagogike. Že kmalu je začel poučevati na raznih znanstvenih inštitutih (Instituto Superior de Cultura Religiosa, Instituto de Cultura Hispánica ipd.), vse od leta 1959, od ustanovitve Argentinske katoliške univerze (Universidad Católica Argentina) pa je bil njen titularni profesor za zgodovino moderne filozofije. Nekaj let je bil tudi dekan filozofske fakultete.
Objavljal je v raznih argentinskih publikcijah (Criterio, Sapientia, Universitas, Psycologica), pa tudi v slovenskih (predvsem Meddobje in Zborniki Svobodne Slovenije).
Njegova študijska pot je šla od Wolffa prek Kanta do Hegla, zadnja leta pa se je skupaj s pokojnim italijanskim filozofom Augustom del Nocejem ter poljskim Stefanom Swiezawskim – s katerima si je dopisoval – ukvarjal s svojo življenjsko nalogo reperiodizacija zgodovine moderne filozofije).
Milan Komar je bil mislec in učitelj in je zato le majhen del njegovih razmišljanj našel pot v pisano besedo. Kljub temu je napisal v slovenščini skoraj stotino razprav, meditacij, uvodnikov, ki so izšli v treh knjigah. V španščini izhaja cela vrsta njegovih knjig, med prvimi Orden y Misterio (slovenski prevod Red in misterij, 2002).
Svet za katoliško vzgojo (CONSUDEC) je Komarja odlikoval z redom del Divino Maestro, leta 1992 pa je prejel od papeža Janeza Pavla II. odlikovanje red komandanta viteškega reda Sv. Gregorija Velikega. Od leta 1995 je bil skupaj s španskim filozofom Juliánom Maríasom častni član Argentinskega medicinskega društva. Leta 1998 je za svoje delo prejel tudi odlikovanje ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta. Univerza v Ljubljani je Komarju, svojemu nekdanjemu slušatelju, 2. dec. 2005 podelila naziv častnega senatorja.
Milan Komar je imel z ženo Majdo, roj. Ahačič, šest otrok. Umrl je v Buenos Airesu 20. januarja 2006, pokopan pa je želel biti na ljubljanskih Žalah.
Dr. Milan Komar se je rodil v Ljubljani 4. junija 1921 kot sin primorskih beguncev po prvi svetovni vojni očetu Ludviku in materi Ceciliji, roj. Blažič. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki in Mostah, klasično gimnazijo v Ljubljani. Leta 1939 je maturiral, študiral pravo na ljubljanski univerzi (bil predsednik akademskega društva Pravda), in nato v Torinu (Italija), kjer je bil decembra 1942 promoviran za doktorja prava (Pravična vojna pri Vitoriji in Suárezu).
Na ljubljanski univerzi je dobil leta 1941 svetosavsko nagrado za razpravo iz cerkvenega prava o jugoslovanskih škofijskih sinodah. Filozofijo je sprva študiral zasebno tako v Ljubljani (Aleš Ušeničnik, Josip Turk, Evgen Spektorsky) kakor v Torinu (Fran Walland, Giuseppe Gemellaro, Carlo Mazzantini). Kot visokošolec v Sloveniji je sodeloval v raznih publikacijah: Dom in svet, Domoljub, itd.
Leta 1945 se je umaknil iz domovine in leta 1948 odpotoval v Argentino, kjer je opravil študije za diplomo profesorja filozofije in pedagogike. Že kmalu je začel poučevati na raznih znanstvenih inštitutih (Instituto Superior de Cultura Religiosa, Instituto de Cultura Hispánica ipd.), vse od leta 1959, od ustanovitve Argentinske katoliške univerze (Universidad Católica Argentina) pa je bil njen titularni profesor za zgodovino moderne filozofije. Nekaj let je bil tudi dekan filozofske fakultete.
Objavljal je v raznih argentinskih publikcijah (Criterio, Sapientia, Universitas, Psycologica), pa tudi v slovenskih (predvsem Meddobje in Zborniki Svobodne Slovenije).
Njegova študijska pot je šla od Wolffa prek Kanta do Hegla, zadnja leta pa se je skupaj s pokojnim italijanskim filozofom Augustom del Nocejem ter poljskim Stefanom Swiezawskim – s katerima si je dopisoval – ukvarjal s svojo življenjsko nalogo reperiodizacija zgodovine moderne filozofije).
Milan Komar je bil mislec in učitelj in je zato le majhen del njegovih razmišljanj našel pot v pisano besedo. Kljub temu je napisal v slovenščini skoraj stotino razprav, meditacij, uvodnikov, ki so izšli v treh knjigah. V španščini izhaja cela vrsta njegovih knjig, med prvimi Orden y Misterio (slovenski prevod Red in misterij, 2002).
Svet za katoliško vzgojo (CONSUDEC) je Komarja odlikoval z redom del Divino Maestro, leta 1992 pa je prejel od papeža Janeza Pavla II. odlikovanje red komandanta viteškega reda Sv. Gregorija Velikega. Od leta 1995 je bil skupaj s španskim filozofom Juliánom Maríasom častni član Argentinskega medicinskega društva. Leta 1998 je za svoje delo prejel tudi odlikovanje ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta. Univerza v Ljubljani je Komarju, svojemu nekdanjemu slušatelju, 2. dec. 2005 podelila naziv častnega senatorja.
Milan Komar je imel z ženo Majdo, roj. Ahačič, šest otrok. Umrl je v Buenos Airesu 20. januarja 2006, pokopan pa je želel biti na ljubljanskih Žalah.
