Milan Rufus
(1 predmetov)
Milan Rúfus (roj. 1928) je eden najbolj uveljavljenih slovaških pesnikov. Na Univerzi Komenskega v Bratislavi je več desetletij poučeval slovaško literaturo, ob tem pa je poleg poezije za odrasle in otroke pisal tudi esejistiko ter prevajal. Daleč največji uspeh izmed vseh njegovih del je doživela zbirka pesmi Molitvice, ki je prvikrat izšla leta 1992 in je bila posvečena njegovi prizadeti hčerki. Pozneje so Molitvice izšle še v več izdajah in presegle naklado 130.000 izvodov; tako so postale ena najbolj široko sprejetih, ljudskih knjig na Slovaškem.
Rúfusove Molitvice so otroška poezija s krščanskim ozadjem, a vendar imamo ob njih vtis, da nagovarjajo predvsem tistega otroka, ki še živi tudi v odraslem človeku. Molitvice so misli o karseda preprostih, osnovnih stvareh življenja: o očetu, o mami, o poletnem jutru, o bratcu, o angelu varuhu, o maminem srcu; v vsem tem je nekaj, za kar je treba prositi, moliti, se zahvaljevati. Molitvice s preprostimi besedami in mislimi izklicujejo to lepoto, vrednost, pomembnost: so misli, ki na koncu preidejo v molitev. Male molitve na koncih misli. Ko misel preišče in imenuje te lepe, predragocene stvari, ko jih preudarja kot Stvarnikova dela, se izteče v molitev.
Oblika Molitvic je zelo učinkovita zato, ker je zares primerna naravi njihove vsebine: zelo kratki verzi, ubrani v rime, kjer misel potrebuje močnejši odzven; malo pridevnikov, malo okrasja, predvsem samostalnik, osebek, tisto, okrog česar se v kratkih zlogih ritmično iskrijo zahvala, prošnja, molitev. Zaradi tega sozvočja elementarno preproste vsebine in oblike se ni čuditi, da so Molitvice na Slovaškem našle toliko bralcev.
Matija Ogrin
Milan Rúfus (roj. 1928) je eden najbolj uveljavljenih slovaških pesnikov. Na Univerzi Komenskega v Bratislavi je več desetletij poučeval slovaško literaturo, ob tem pa je poleg poezije za odrasle in otroke pisal tudi esejistiko ter prevajal. Daleč največji uspeh izmed vseh njegovih del je doživela zbirka pesmi Molitvice, ki je prvikrat izšla leta 1992 in je bila posvečena njegovi prizadeti hčerki. Pozneje so Molitvice izšle še v več izdajah in presegle naklado 130.000 izvodov; tako so postale ena najbolj široko sprejetih, ljudskih knjig na Slovaškem.
Rúfusove Molitvice so otroška poezija s krščanskim ozadjem, a vendar imamo ob njih vtis, da nagovarjajo predvsem tistega otroka, ki še živi tudi v odraslem človeku. Molitvice so misli o karseda preprostih, osnovnih stvareh življenja: o očetu, o mami, o poletnem jutru, o bratcu, o angelu varuhu, o maminem srcu; v vsem tem je nekaj, za kar je treba prositi, moliti, se zahvaljevati. Molitvice s preprostimi besedami in mislimi izklicujejo to lepoto, vrednost, pomembnost: so misli, ki na koncu preidejo v molitev. Male molitve na koncih misli. Ko misel preišče in imenuje te lepe, predragocene stvari, ko jih preudarja kot Stvarnikova dela, se izteče v molitev.
Oblika Molitvic je zelo učinkovita zato, ker je zares primerna naravi njihove vsebine: zelo kratki verzi, ubrani v rime, kjer misel potrebuje močnejši odzven; malo pridevnikov, malo okrasja, predvsem samostalnik, osebek, tisto, okrog česar se v kratkih zlogih ritmično iskrijo zahvala, prošnja, molitev. Zaradi tega sozvočja elementarno preproste vsebine in oblike se ni čuditi, da so Molitvice na Slovaškem našle toliko bralcev.
Matija Ogrin
