Smiljan Trobiš
(2 predmetov)
Rojen je 2. 11. 1956 v Novem mestu, tu je tudi zaključil gimnazijo leta 1975. Študiral je medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Ima izobrazbo predmetnega učitelja kemije, biologije in angleščine. Zdaj deluje kot pedagog, prevajalec, lektor, pesnik in recitator na mnogih prireditvah. Od leta 1999 ima status svobodnega ustvarjalca na področju kulture - pesnika. Je član Društva slovenskih pisateljev. Danes je viden ustvarjalec v dolenjskem in širšem slovenskem kulturnem prostoru. Leta 2005 je prejel Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto za uspehe na kulturnem in literarnem področju. Prejemal je tudi druge nagrade.
Objavljati je začel že v gimnaziji v glasilih: Stezice, Izvestja, Dolenjski list, nato v literarnih revijah in časopisih: Oznanjenje, Rast, Znamenja, Revija 2000, Pesniška tribuna, Tretji dan, Mentor, Družina, Apokalipsa, Dolenjski list, Letni časi, Park, Ognjišče, Locutio, Prijatelj.
Sodeloval je v skupnih projektih Literarnega kluba v Novem mestu ≫In P. Veritas≪ (Rudolf, Novo mesto, 1994) in ≫Enaindvajset≪ (Literarni klub Dragotin Kette, Novo mesto, 2000) in v katalogih slikarjev ≫Sedem stoletij svetlobe in senc≪ (Galerija Škof, Novo mesto, 1998, 2000, 2002 in 2004) ter v katalogu kiparjev ≫Tretja razsežnost≪ (Galerija Škof, Novo mesto, 2003).
V knjigi ≫Narava in misel≪ (Spes, Ljubljana, 2001) je napisal spremljajoče verze ob umetniških fotografi jah. V katalogu slikarke Jožice Škof ≫Ko nebo poljubi zemljo in ogenj vzljubi vodo≪ (Galerija Škof, Novo mesto, 2003) je zapisal celovit poetično fi lozofski projekt. Sodeloval je v zborniku molitvene poezije ≫Ne moreš metati ljubezni v smeti≪ (Mariborska literarna družba, Maribor, 2001) in v mednarodni antologiji haiku poezije ≫Teh nekaj besed≪ (Haiku društvo Slovenije, Kranj, 2002). V knjigi ≫Utrinki z Dolenjske≪ (Konvikt, Novo mesto, 2004) opeva lepote Dolenjske. V knjigi ≫Kipi govorijo≪ (Družina, Ljubljana, 2005) je napisal pesmi ob kipih svetovno znanega akademskega kiparja Franceta Goršeta. Izdal je zgoščenko ≫Ljubezenske pesmi≪ (Samozaložba, Novo mesto, 2005).
Izdal je osem samostojnih pesniških zbirk: ≫V modro≪ (Erro, Novo mesto, 1994), ≫Srečanja≪ (Erro, Novo mesto, 1995), ≫Očiščeno jutro≪ (Erro, Novo mesto, 1998), ≫Dan je globok≪ (Visokošolsko središče Novo mesto, Novo mesto, 2002), ≫Ti si meni dar≪ (Magnolija, Ljubljana, 2004), ≫Zaveza≪ (Goga, Novo mesto, 2004), ≫Košček neba med vejami≪ (Spes, Ljubljana, 2006) in ≫Beli krog≪ (Spes, Ljubljana, 2006) ter tri zbirke meditacij ≫O lepoti krščanskega življenja≪ (Mohorjeva družba Celje, 2002, 2003, 2004).
Rojen je 2. 11. 1956 v Novem mestu, tu je tudi zaključil gimnazijo leta 1975. Študiral je medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Ima izobrazbo predmetnega učitelja kemije, biologije in angleščine. Zdaj deluje kot pedagog, prevajalec, lektor, pesnik in recitator na mnogih prireditvah. Od leta 1999 ima status svobodnega ustvarjalca na področju kulture - pesnika. Je član Društva slovenskih pisateljev. Danes je viden ustvarjalec v dolenjskem in širšem slovenskem kulturnem prostoru. Leta 2005 je prejel Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto za uspehe na kulturnem in literarnem področju. Prejemal je tudi druge nagrade.
Objavljati je začel že v gimnaziji v glasilih: Stezice, Izvestja, Dolenjski list, nato v literarnih revijah in časopisih: Oznanjenje, Rast, Znamenja, Revija 2000, Pesniška tribuna, Tretji dan, Mentor, Družina, Apokalipsa, Dolenjski list, Letni časi, Park, Ognjišče, Locutio, Prijatelj.
Sodeloval je v skupnih projektih Literarnega kluba v Novem mestu ≫In P. Veritas≪ (Rudolf, Novo mesto, 1994) in ≫Enaindvajset≪ (Literarni klub Dragotin Kette, Novo mesto, 2000) in v katalogih slikarjev ≫Sedem stoletij svetlobe in senc≪ (Galerija Škof, Novo mesto, 1998, 2000, 2002 in 2004) ter v katalogu kiparjev ≫Tretja razsežnost≪ (Galerija Škof, Novo mesto, 2003).
V knjigi ≫Narava in misel≪ (Spes, Ljubljana, 2001) je napisal spremljajoče verze ob umetniških fotografi jah. V katalogu slikarke Jožice Škof ≫Ko nebo poljubi zemljo in ogenj vzljubi vodo≪ (Galerija Škof, Novo mesto, 2003) je zapisal celovit poetično fi lozofski projekt. Sodeloval je v zborniku molitvene poezije ≫Ne moreš metati ljubezni v smeti≪ (Mariborska literarna družba, Maribor, 2001) in v mednarodni antologiji haiku poezije ≫Teh nekaj besed≪ (Haiku društvo Slovenije, Kranj, 2002). V knjigi ≫Utrinki z Dolenjske≪ (Konvikt, Novo mesto, 2004) opeva lepote Dolenjske. V knjigi ≫Kipi govorijo≪ (Družina, Ljubljana, 2005) je napisal pesmi ob kipih svetovno znanega akademskega kiparja Franceta Goršeta. Izdal je zgoščenko ≫Ljubezenske pesmi≪ (Samozaložba, Novo mesto, 2005).
Izdal je osem samostojnih pesniških zbirk: ≫V modro≪ (Erro, Novo mesto, 1994), ≫Srečanja≪ (Erro, Novo mesto, 1995), ≫Očiščeno jutro≪ (Erro, Novo mesto, 1998), ≫Dan je globok≪ (Visokošolsko središče Novo mesto, Novo mesto, 2002), ≫Ti si meni dar≪ (Magnolija, Ljubljana, 2004), ≫Zaveza≪ (Goga, Novo mesto, 2004), ≫Košček neba med vejami≪ (Spes, Ljubljana, 2006) in ≫Beli krog≪ (Spes, Ljubljana, 2006) ter tri zbirke meditacij ≫O lepoti krščanskega življenja≪ (Mohorjeva družba Celje, 2002, 2003, 2004).
