"Vedno mora preteči na milijone brezplodnih ur sveta, preden stopi na plan resnično zgodovinska, zvezdna ura človeštva."

Stefan Zweig, veliki avstrijski pisatelj, je izbral 14 pomembnih zgodovinskih dogodkov ter jih opisal v obliki, ki jo poznamo iz slikarstva kot miniaturo. Podobe so zelo nazorne, plastične in navdušujoče, saj v njih zgodovina sama nastopa "kot pesnica in kot dramaturginja" (St. Zweig).

Slava knjige pa je utemeljena zlasti na tem, da je Zweigov prikaz že generacijam pripomogel do resničnega, skoraj neposrednega razumevanja zgodovine.

Stefan Zweig

Znameniti avstrijski pisatelj Stefan Zweig se je rodil v ugledni židovski družini na Dunaju leta 1881. Bil je utelešenje tipa intelektualca, ki z današnje perspektive deluje bolj kot romantična, skorajda mitska figura. Pri devetnajstih je izdal svoj pesniški prvenec, pisal je drame in prevajal; bil je doktor filozofije, kozmopolit, ki je prepotoval dobršen del sveta, in goreč pacifist, ki se je zavzemal za združeno Evropo; njegovi prijatelji in sodelavci so bili najvišji duhovi svoje dobe: Rolland, Freud, Rodin, Gorki, Rilke, Shaw, Wells ...

V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je bil eden najbolj branih pisateljev nemškega jezika in najbolj prevajan avtor na svetu. Posebej so sloveli njegovi poetični biografski romani in eseji o velikih evropskih osebnostih, za katere je značilna avtorjeva sposobnost vživljanja v tuje usode (najbolj znani so romani o francoskem državniku Jožefu Fouchéju, Mariji Stuart, Mariji Antoinetti in Magellanu). Za njegovo najbolj dognano delo velja avtobiografija Včerajšnji svet, Spomini Evropejca, ki jo je začel pisati kot emigrant po izbruhu druge svetovne vojne. V teh dokaj neosebnih spominih je naslikal pretanjeno kulturno-zgodovinsko podobo svoje dobe.

V leposlovju je pisal predvsem novele, ki jih odlikuje poglobljena analiza čustvenih in čutnih stanj, v čemer lahko razpoznamo njegovo očaranost s psihoanalizo. Čeprav je Zweiga zanimal predvsem notranji, doživljajski svet njegovih junakov, se je dotikal tudi družbene problematike, ki je v (ne)posredni zvezi s psihologijo posameznika, in jo ponekod celo zaostril do socialne kritike.