Magdalena Delbrêl (1903-1964) je v mladosti, ko so se s tarši preselili v Paris, izgubila vero. Po nekaj letih ateizma, ko je intenzivno iskala »razumno« absolutno,  je ob srečanju z nekaterimi kristjani ponovno odkrila Boga. Živela je v predelu, ki je veljal za »prestolnico francoskega komunizma«. Njeno trdno prepričanje, da »smo lahko ljubljeni le zaradi usmiljenja« je bilo vzrok, da je v odnosih do ljudi, tudi drugače mislečih, šla zelo daleč v zaupanju in ljubezni, hkrati pa imela izostren čut za resnico. Znala je presegati ustaljene vzorce in pokazati »pohujšljivo lepoto krščanske ljubezni«.

Kratki predstavitvi življenja Magdalene Delbrêl, sledijo razmišljanja ob štirih njenih besedilih. Celota je nekakšno popotovanje, saj usmiljenje, ki prihaja od Boga, v človeku deluje in si utira pot. Knjiga nam lahko pomaga premišljevati in živeti Usmiljenje z veliko začetnico v spremstvu osebe, ki je usmiljenje postavila v središče svojega življenja.

Magdalena Delbrêl nam nekonvencionalno pokaže, kako vsakega človeka ljubiti z »usmiljeno« ljubeznijo, v resnici in brez strahu, da bi bili v spotiko.

Gilles François, zgodovinar, je novi postulator za beatifikacijo Magdalene Delbrêl. Je predsednik Društva prijateljev Magdalene Delbrêl, vikar škofije Créteil in rektor semenišča svetega Sulpicija v mestu Issy-les-Moulineaux.

Bernard Pitaud je poučeval zgodovino in duhovnost na Katoliškem inštitutu v Parizu, njegova področja raziskovanja pa so francoska šola duhovnosti, razločevanje in duhovno spremljanje ter spisi Magdalene Delbrêl.