Besedilo in ilustracije slikanice so nastale po navdihu in spontano po tem, ko se je avtorica soočila z globoko osamljenostjo in strahom, ki ju je nosila v sebi od otroštva. V procesu ozdravljanja se je srečala sama s seboj, kot tista mala deklica, ki je iskala tolažbo, pa je ni našla. Kot odrasla je spoznala Jezusa in zdaj ga je lahko povabila v svojo ranjeno notranjost.

Občutila je tako, kot je zapisala – da je Jezus potrkal na njena vrata in vprašal, če lahko vstopi. Dovolila mu je … in povedal ji je zgodbo njegovega življenja. Med tem ji je pripovedoval o njegovi ljubezni do nje, njegovi skrbi in kako komaj čaka, da se mu prepusti in mu zaupa. Ob njem je avtorica ozdravljala in postajala vse boljša – srečna in močna ter predvsem polna veselja!

Knjiga je pisana za deklice, ker jo je doživljala skozi svojo ženskost, vendar ni namenjena le našim hčerkam ali otrokom. Namenjena je tudi ženskam, mamicam – saj v vsaki od nas živi ta mala deklica, ki čaka na tolažbo.

Avtorica si želi, da bi jo prebrale vse žene, mamice, hčere, deklice … in da bi jih nežna Jezusova navzočnost ozdravila.