Prvi del je naletel na izredno ugoden sprejem pri bralstvu, zato se je avtor odločil z rahlo spremenjenim pristopom znova nagovoriti bralstvo. Če so bili v prvem delu prikazani razni modeli družine, pa drugi del vstopi v njene boleče predele, v pogosto prikrivano prostorje nasilja, odvisnosti, stisk in zlorab. Slednjič prikaže še soočenje z žalostjo ob odhajanju in smrti. Upa si nasloviti tudi najbolj boleča stanja v družini. To pa le zato, ker zmore pokazati tudi na prvine rešitve. Družinskih članov noče pustiti v brezizhodnosti njihovega položaja, ampak jim kaže možno pot iz stiske.