Avtor nam na samem začetku predstavi svoje domneve. Prva predpostavlja, da je sreča dosegljiva vsakomur. Vendar moramo svoja prizadevanja usmeriti navznoter, ne navzven. Vsi moramo polno prevzeti odgovornost za svojo srečo.

V svoji drugi domnevi avtor pravi, da je sreča stranski proizvod. Tako kot večina dobrih stvari je tudi prava sreča posledica drugih trajnih življenjskih usmeritev. To je paradoks sreče. "Brez trnja ni cvetja".
John Powell nam opisuje deset navad, ki se mu zdijo nujno potrebne, če naj bi uspeli v svojem iskanju sreče.

Avtor na razumljiv način opisuje vsakega od teh ustaljenih načinov ravnanja ter dodaja vaje, s katerimi se lahko testiramo in si navado pridobimo. Program bo uspešen, če bomo sami kaj storili za to ...