Jakob Emeršič (1940–2012) je bil znan kot izredno delaven in prizadeven knjižničar, duša ptujske knjižnice. Ukvarjal se je tudi s prevajanjem iz francoščine, angleščine, nemščine in hrvaščine. Med drugim je prevedel fantastično Vesoljsko trilogijo (Potovanje na Venero, Ta ogabna moč, S planeta molka) angleškega pisatelja in teologa S. C. Lewisa. 

Bolj na tiho – spričo nenaklonjenega družbenega stanja – pa je tudi pesnikoval. Ta pesniška zbirka prinaša izbor njegovih pesmi v štirih sklopih: Jecljanja, Spraševanja, Spoznanja, Utrinjanja.

»Emeršič ni borivec z Bogom, temveč trpeči očividec dogajanja. Skupaj z Jezusom hodi podobno kot Frančišek iz Assisija po slovenskih vaseh, mestih, travnikih, cestah in kolovozih, opazujoč dogajanje. Čeprav močno socialno čuteč, je oster kritik komunističnega enoumja in njegovih zlorab v družbi in kulturi, kar bi mu v času nastanka nekaterih pesmi, če bi se z njimi pojavil v širši javnosti, zagotovo povzročilo osebne nevšečnosti in težave.« (Lev Detela v spremni besedi)