Abraham Joshua Heschel (1907–1972), rabin, filozof in eden najbolj znanih interpretov judovskega duhovnega izročila, nam s Soboto predstavi več kot klasično judovsko duhovnost sedmega dne. S čisto in jasno esejistično govorico nas uvede v meditativno razlikovanje med svetom prostora in svetom časa. Prostoru in njegovim stvarem služimo šest dni v tednu. Sedmi dan pa je Gospod ustvaril, da bi v trenutkih časa izkušali njegovo svetost. Heschel nas odlično povede k spoznanju, da je čas bistvena, jedrna prvina naše eksistence (ki jo naša opravila v svetu prostora pogosto ogrožajo) in da je duhovno življenje človeka možno le v posvečevanju časa. V tej smeri nam Heschel odpira smisel judovske sobote, kakor ga razume rabinsko izročilo.

Knjiga je nadvse aktualna, saj Slovenci čedalje bolj izgubljamo svoj sedmi dan, ko bi se morali od zemeljskih stvari obračati k njih Stvarniku, od stvarnih opravil k Stvarjenju samemu. Za kristjana ima nedelja še bistveno presežno, velikonočno razsežnost, ki ji daje zadnji smisel. Vendar je tudi za kristjana pomemben pogoj, da najprej osvoji smisel sedmega dne, kakor nam ga predstavi Heschel, in na tej osnovi praznuje nedeljo kot veliko noč. Saj tudi Jezus ni prišel odpravit judovske postave, marveč jo je dopolnil.