Friedrich Weinreb v svoji knjigi pripoveduje o dveh načelnih vrstah bivanja, ki ju bolj ali manj doživlja vsak človek. Bralcu omogoča dostop do starih mističnih podob, ki mu lahko pojasnijo načelno strukturo njegovega veselja in trpljenja. Bralec z začudenjem odkrije, da se drama dveh svetopisemskih kraljev Savla in Davida odigra v njegovi duši. Veseli, pojoči in plešoči David ter mračni, potrti in od ljubosumnosti načeti Savel sta podobi globokih in močnih sil v človeku. Doživeti njune zgodbe v lastnem življenju pomeni, da se približamo samim sebi in tudi smislu živeljenja. V tem doživljanju se lahko zgodi, da se odpravi odtujitev, za katero trpi depresivni človek. Freidrich Weinreb črpa iz starega znanja ter kaže alternativo k slepi ulici razširjene obravnave s psihofarmacevtskimi zdravili: to je pot iz notranjosti in v notranjost; neodkrita dežela zdravljenja v svetu, ki hoče vse odtujiti z znanstveno trdoživostjo.