Prvo slovensko diplomatsko besedilo, nastalo kot prevod izpod peresa zaslužnega, a še vedno premalo znanega in cenjenega Janeza Nepomuka Primica, prihaja pred slovensko strokovno javnost z več kot dvestoletno zamudo. Odveč je ugibati, kakšen in kolikšen vpliv bi lahko imelo na diplomatsko in širšo politično terminologijo našega jezika, če bi ugledalo luč sveta že tedaj, ko je bilo napisano, in bi bilo pozneje tudi ustrezno recipirano. Danes lahko gledamo nanj kot na zanimiv, v marsičem presenetljiv dokument razburkanega časa, v katerem se mnoge dobre zamisli niso mogle uresničiti, številne pa so ostale na pol poti. Ni naključje, da se je edicije Primičevega spisa lotil Janez Šumrada, zgodovinar in jezikoslovec, erudit in poliglot, ki je svojo poklicno pot povezal s kariero diplomata mlade slovenske države. Izid njegovega dela o rojevanju slovenskega diplomatskega jezika za povrh sovpada s tridesetletnico samostojne Slovenije.

dr. Boris Golec

Že v predhodnih stoletjih so posamezniki iz slovenskega etničnega prostora opravljali pomembne diplomatske naloge in bili v službi različnih dvorov. Na začetku 19. stoletja pa je Janez Nepomuk Primic, izjemno izobražen in razgledan rojak, s svojim spisom postavil temelje slovenski diplomatski terminologiji. Objava njegovega spisa kaže ne le na njegovo močno jezikovno in idejno erudicijo, temveč na širši družbeni okvir, v katerem so posamezniki oblikovali bistvene sestavine jezika in narodne identitete. Primic je s svojim delom pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega jezika s področja diplomacije in pri povezovanju slovenskega prostora s širšo evropsko družbo.

 dr. Bogdan Kolar