Martin Sušnik je mislec filozofskega realizma. Ta drža ga usmerja, da v svojih spisih in predavanjih povezuje metafiziko, etiko in filozofijo vzgoje. S teh izhodišč, ki se srečujejo v jedru človeške osebe, nam v tej knjigi predstavi bistvena vprašanja človekove svobode in samouresničitve; dramo odtujenosti sodobnega človeka in dramo premagovanja odtujitve v avtentičnem skladju s svojim človeškim bistvom; problem vzgoje med površinskim obiljem informacij in formiranjem mlade osebe za lasten bivanjski razvoj. Vsi ti problemi so izjemno aktualni, celo žgoči. Toda ko se s Sušnikom vanje poglabljamo, jih motrimo z očmi čistega filozofskega preudarka, od koder se nam nakazujejo osebne, naše, zato pa edino resnične poti k reševanju teh problemov. Tako se veljavnost vodilne misli knjige in hkrati njenega naslova – Realizem, ki osvobaja – potrjuje v vsakem od teh esejev, napisanih v čudovito jasnem slogu. Sožitje njihove romanske jasnosti in slovenske temeljitosti je odlika prve samostojne knjige Martina Sušnika v slovenščini.

Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

O avtorju: 

Martín Sušnik (roj. 1978) je argentinsko-slovenski filozof, ki poučuje filozofijo na več srednješolskih, višješolskih in visokošolskih ustanovah v Buenos Airesu. Filozofijo vzgoje, antropologijo in etiko poučuje na Instituto Superior Nuestra Señora de La Paz; v programu bogoslovnih ved na Instituto Superior Marista v Buenos Airesu poučuje etiko in metafiziko in na katedri filozofije na Katoliški univerzi v La Plati filozofsko teologijo. Je tudi podravnatelj gimnazije Colegio Manuel Belgrano v Buenos Airesu. S predavanji dejavno sodeluje v obeh ustanovah, ki objavljata in razvijata filozofsko misel prof. Milana Komarja: v argentinski Fundación Emilio Komar, v Sloveniji pa v zavodu Philosophia perennis. Hkrati je kot avtor in glasbeni umetnik aktiven v slovenski skupnosti v Argentini.

Odlomek iz knjige:

»Morala, ki skrbi za doseganje tega cilja – razvoj lastnega bistva, uresničenje lastnih možnosti, razmah – nikakor ni represivna. Ni nekaj, kar se človeku vsili od zunaj, ni potlačenje njegovih naravnih tendenc. Tudi ni socialna adaptacija, ki uničuje osebno iniciativo. Je uresničenje najgloblje osebne tendence, najintimnejše iniciative, ki je iskanje popolnega življenja. To moralo bi lahko poimenovali z grško besedo eidopóiesis, ali pa kínesis eidopoiós (premik ali spreminjanje v uresničenju lastnega bistva), se pravi, gre za pravo avtentičnost, in zatorej tudi za pravo svobodo.«