Najkrajše med pismi apostola Pavla, Pismo Filemonu, je Vinku Ošlaku dalo snov za izredno poglobljen roman, ki odpira dialoge in meditacije o vrsti vrednot in perečih življenjskih vprašanj. Dogaja se v »večnem« Rimu v 1. stoletju, ko se mesto prvič sreča s krščanskim oznanilom, to je v času okrutnega cesarja Nerona. Sem kot zapornik pod cesarjevo zaščito dospe apostol Pavel in se nastani v skromni hiši gospodinje Arethe. Okvir zgodbe so zgodovinska dejstva, o katerih beremo v novozaveznih knjigah Svetega pisma, namreč Pavlovo bivanje v Rimu in zavetje, ki ga nudi pobeglemu sužnju svojega prijatelja Filemona, Onezimu. Osrednji poudarek pisma je namenjen razmisleku o resnični svobodi – oziroma oznanilu o Kristusu, ki je človeštvo osvobodil suženjstva, ob tem pa Ošlak spretno niza razmisleke o tem, kar je bistveno za človekov smiselni obstoj, še posebej v času moralno-duhovne krize.