Rafael Cadenas (1930) je priznan venezuelski pesnik, esejist in prevajalec, Otok izgnanstva pa ena njegovih redkih samostojnih antologij. 

V naslovu sta zaobjeta temeljna sklopa Cadenasovega pesniškega izkustva: uteleša ju motiv brezdomovinskega eksila v moderno-postmodernem svetu na otoku pesniške govorice, ki je morda še edini mogoči vir ne le osebnega, marveč tudi civilizacijskega preživetja.

Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

 »Cadenasova poezija je prebijanje iz civilizacije ujete resničnosti, ki jo prevevajo tako vzdušje agorafobije kot klavstrofobična občutja; je pot odrekanja tamkajšnjemu jeziku in v njem naseljenemu lastnemu jazu, ker nista resnična. Kar ga žene na to pot, pa ni želja po novem, temveč globoki vzgib hrepenenja po pristnem.« (Brane Senegačnik)