Čustva predstavljajo pomemben del našega bitja. So dragocena življenjska energija. Izražajo nas in oživljajo naše misli in voljo, budijo silne odzive. Povzročajo, da občutimo naša stanja, da slutimo in doživljamo, da zmoremo biti občutljivi in čuječi. Pa vseeno ne uspemo vseh čustev, ki se v nas pojavijo, sprejeti in vzljubiti. So taka, ki jih ljubimo in taka, ki jih ne. Ena z veseljem pokažemo, spet druga skrivamo in celo poskušamo zadušiti. Nekatera bi radi v sebi zadržali za vedno, druga postanejo naši sovražniki. Bojujemo notranje bitke z zavistjo, z neuresničeno zaljubljenostjo, z agresivnostjo, strahom, s sramom in mnogo drugimi. Nagnjeni smo, da nanje nalepimo besedo »slabo«. Vsa čustva pa, ki se v nas budijo, niso sama v sebi ne dobra, ne slaba. Najbolj vzvišena ne odločajo o naši svetosti in tudi najbolj »ponižujoča« ne o naši neetičnosti.

Krzysztof Grzywocz (1962) je bil poljski duhovnik, škofijski eksorcist, teolog, voditelj duhovnih vaj in iskan duhovni spremljevalec, predavatelj duhovnosti na Teološki fakulteti na Univerzi v Opolu in dolga leta spiritual tamkajšnjega semenišča. 17. avgusta 2017 je izginil v Lepontinskih Alpah, v bližini vrha Bortelhorm na meji med Švico in Italijo.

Kaj nam sporočajo »neljuba čustva«?

Skozi čustva rastemo