Vsaka vrstica, ki jo je napisala Ingeborg Bachmann, razodeva človeka, ki ni veliko močnejši ali slabotnejši od samega bralca. Ta njen fragmentarni roman ni le opis notranje tragedije Ziljanke France, ampak je predvsem oris notranjega nasilja, ki ga nad njo izvaja öloveüki "fosil" Jordan. “Človek onemogoča drugega, ga ovira, ga prisili, da se odpove svojemu vedenju, potem svojim mislim, potem svojim čustvom, potem ga spravi ob ostanek njegovega instinkta, ob samoohranitveni nagon, in potem, ko je uničen, ga brcne. Nobena žival ne naredi tega.“

Edicija Austriaca, sodobna avstrijska proza