Isidoro Zorzano (1902–1943) se je rodil v Argentini kot tretji od petih otrok španskih izseljencev. Starši so se leta 1905 preselili nazaj v Španijo. Po smrti očeta se je mati odločila, da se ne bodo vrnili v Argentino. Oktobra 1915 je Božji služabnik spoznal novega sošolca, svetega Jožefmarija Escrivája, s katerim sta se zelo dobro razumela.

Leta 1930 sta se ponovno srečala. Isidoro je po delovanju Božje milosti takoj zaprosil za vstop v Opus Dei. V času državljanske vojne je tvegal svoje življenje, da je lahko oskrboval člane Opus Dei in številne druge osebe, ki so bile v zaporih ali v skrivnih zatočiščih. Bil je umirjen človek, precej premišljenega in zadržanega značaja, neutruden delavec.

Isidoro je brez prestanka iskal svetost sredi sveta kot vernik laik z ljubečim izpolnjevanjem svojih vsakdanjih dolžnosti. Vzor so nam lahko njegova delavnost v službi, pripadnost in duh služenja sodelavcem.