Nova etika, sekularna in radikalna, se je po koncu hladne vojne razširila kot požar po vsem svetu. Knjiga Marguerite A. Peeters ponuja orodja za razumevanje in razločevanje ključnih konceptov in operativnih mehanizmov globalizacije v luči zahodne kulturne revolucije s posebnim poudarkom na spolu, spolnosti, zakonski zvezi, družini in emancipaciji žensk.

Avtorica se osredotoča na pomen jezika, zakonodajnih postopkov in vpliva na medije, izobraževanje, kulturo ter ekonomske centre moči pri oblikovanju družbenega »soglasja«.

Skozi knjigo avtorica spodbuja bralce, da postanejo pogumni pričevalci in se aktivno vključijo v procese, ki oblikujejo družbeno stvarnost ter prispevajo k ustvarjanju bolj spoštljivega in ljubečega sveta.

Odlomek iz knjige:

Pričujoča knjiga oz. priročnik Marguerite A. Peeters je zato ključnega pomena ter dobrodošlo orodje za razumevanje ideologije spola, njenega jezika ter družbenih in političnih strategij. Z razumevanjem te ideologije si bralec ne bo utrjeval samo svoje svobode, temveč odkrival najbolj uspešne taktike za transformacijo družbe. Ne glede na to, ali se strinjamo z ideologijo spola ali ne, dejstvo je, da je ideologija spola kot del kulturnega marksizma izjemna v smislu odličnih zakonodajnih, političnih in izobraževalnih strategij, ki so lahko navdih za vsakogar, ki ne želi ostati apatičen. Samo pogumni pričevalci, ki se bodo po izgledu aktivistov ideologije spola zavedali moči jezika, zakonodajnih procedur in vplivanja na medije, izobraževanje in kulturo ter ekonomske centre moči, bodo ponovno »revolucionarno« ustvarili svet spoštovanja in ljubezni, ki temelji na dopolnjujoči naravi moškega in ženske. Najboljši čas za revolucijo življenja in družine ter povezovanje s podobno mislečimi je bil že pred štiridesetimi leti, drugi najboljši čas pa je danes.

(iz spremne besede dr. Tadeja Strehovca)

Oglejte si posnetek intervjuja dijakov ŠKG z avtorico knjige:

O avtorju:

Marguerite A. Peeters je doktorica političnih znanosti in direktorica Inštituta za dinamiko medkulturnega dialoga (Dialogue Dynamics) s sedežem v Bruslju, ki raziskuje ključne koncepte in operativne mehanizme globalizacije. V 90. letih 20. stoletja je poldrugo leto preživela v Ukrajini, spremljala osamosvajanje dežele in se tudi zaradi te izkušnje specializirala kot novinarka na področju dogajanja v Združenih narodih v obdobju po hladni vojni. Več kot desetletje je proučevala etiko, ki je postala podlaga globalne agende za 21. stoletje, še posebej se je osredotočila na analizo novega jezika, ki jo izraža. Napisala je več sto poročil o teh razvojih in izzivih, ki jih postavlja globalno upravljanje.