Če verjamemo, da so ljudje večinoma slabi, bomo tako drug z drugim tudi ravnali. In s tem bomo na plano priklicali vse najslabše v nas. Le malo idej ima tako močan vpliv na svet kot prav naš pogled na druge ljudi. To, kar pričakujemo drug od drugega, se na koncu tudi zgodi. Če se želimo spoprijeti z največjimi izzivi našega časa, kakršna sta tudi podnebna kriza in vse večje nezaupanje do soljudi, potem moramo začeti pri spreminjanju pogleda na človeško naravo.

Rutger Bregman

Če obstaja eno prepričanje, ki združuje psihologe in filozofe, starodavne in sodobne mislece in vse ljudi na različnih polih, je to tiha predpostavka, da smo ljudje slabi. To je pojem, ki zaseda večje časopisne naslove in vodi zakone, ki oblikujejo naše življenje. Pa je res tako?
Rutger Bregman ponuja drugačen pogled na zadnjih 200.000 let človeške zgodovine, s čimer dokazuje, da smo ljudje prijazni, usmerjeni k sodelovanju in zaupanju.
Od resničnega Gospodarja muh do solidarnosti po Blitzu, skritih pomanjkljivostih v poskusu v zaporu v Stanfordu do resnične zgodbe o bratih dvojčkih na nasprotnih straneh, ki sta Mandeli pomagala končati apartheid … Bregman pokaže, da verovanje v človeško velikodušnost in sodelovanje ni le optimistična želja, ampak popolnoma realistično vedenje.

Rutger Bregman trdi, da smo ljudje v svojem bistvu dobri. Podobno sem bil prepričan tudi sam, potem pa je korona kar konkretno zamajala to stališče. No, knjiga Človeštvo ga je trdno postavila nazaj. Ep-sko. Avtor se sprehodi čez nekaj najbolj znanih in močnih zgodb, eksperimentov in mitov, ki skozi zgodovino utrjujejo naše prepričanje, da smo ljudje po naravi zlobni. Ovrže jih s spretnostjo in argumenti, zaradi česa sem med branjem večkrat poskakoval na stolu in si grizel jezik. No-ro! Potem ponudi alternative, predstavi druge zgodbe in eksperimente in celo naslika možno drugačno pot. Meni je dala misliti in prepričan sem, da bo tale knjiga kar nekaj časa ostala z mano. Toplo priporočam, čeprav je zunaj vroče. Ta greje odznotraj.

Nik Škrlec

S prepletom mnogih zgodb, ki po eni strani segajo v zgodovino, po drugi črpajo navdih iz različnih literarnih del, ki jih avtor postavlja na preizkušnjo, po tretji pa se napajajo iz različnih psiholoških poskusov, Bregman v svoji globalni uspešnici Človeštvo: zgodovina skozi prizmo optimizma razvije tezo, da bi bila preprosta definicija človeka kot dobrega ali slabega res nekaj preveč poenostavljenega. Po Bregmanu je človek namreč kompleksno bitje, ki ima tako svoje dobre kot slabe plati, vedno pa se postavlja vprašanje, katera od njih se bo izrazila v konkretnih okoliš­činah. Knjiga za optimističen začetek novega leta!

Samo Rugelj (Bukla 164)