Spremno besedo napisal: Jože Možina
Lektorirala: Marija Bratina
Oprema: Tone Seifert


Pretresljiva zgodba o borbi za življenje, sredi titoističnega »gulaga«.

Ob izredno zanimivih in dragocenih spominih na otroška in mladostna leta v predvojni Jugoslaviji je težišče knjige na medvojni, skoraj usodni izkušnji, ki sta jo doživeli z mamo na Primorskem, na koncu vojne in predvsem na razmerah v ženskih zaporih, kjer sta bili skupaj s sestro Kristo, po monitiranem procesu obsojeni na 12 let prisilnega dela. Po petih letih in osmih mesecih neizmernega trpljenja v titoističnem »gulagu«, v katerem se je skupaj še z 700 jetnicami borila za svoje preživetje, za ohranitev civiliziranega sveta v razčlovečenih zaporih, je bila avtorica knjige Jelka Mrak leta 1951 pomiloščena.

Danes živi v Špitalu ob Dravi, kjer kot priča časa s svojimi življenjskimi zgodbami opozarja na strašna grozodejstva, ki so jih povzročili trije »izmi« prejšnjega stoletja.

Spomini avtorice izpolnjujejo zvestobo svojemu nazoru in vrednotam. V svoji univerzalni razsežnosti delujejo katarzično; so ogledalo, ki ponuja pogled v obdobje, ki ga moramo poznati, da bi razumeli današnji čas in ga znali spreminjati na bolje.