Sveti Frančišek se je rodil ob koncu 12. stoletja v Italiji, razdeljeni z vojnami, znotraj obzidja majhnega srednjeveškega mesta: Assisi. Odraščal je nekaj let pred tretjo križarsko vojno, v času, ki je, kot piše Julien Green, omahoval »med srečo in nesrečo«, kot da bi »čakal na prihod Nekoga«. Kot mladenič se je predajal brezdelju in posvetnim užitkom bogatih mladih ljudi svojega časa. Sanjal je o tem, da bi spoznal svet, da bi postal veliki princ, vitez. Toda Nekdo je skrit čakal nanj. Nekdo, ki ne pozna ne orožja, ne nazivov, ne ponosa: Bog, v podobi ubogega Kristusa, ki je iz Frančiška naredil viteza ubogih, Asiškega poverjenika.

O avtorju:

Julien Green se je rodil leta 1900 v Parizu ameriškim staršem. Pri sedemnajstih je šel kot prostovoljec Rdečega križa na fronto. Po koncu prve svetovne vojne je odšel v Ameriko, zibelko svojih staršev in prednikov, kjer je tudi študiral. Tam je tudi začel pisati svoj znameniti Dnevnik (Journal), ki mu je ostal zvest skoraj do konca svojega življenja (obsega kar 19 knjig). Leta 1922 se je vrnil v Francijo in se kmalu uveljavil kot pisatelj. Kljub temu, da ni bil francoski državljan, je pisal v vrhunski francoščini in to mu je odprlo vrata v "svetišče" francoske Akademije nesmrtnih. Ko je nekoč obiskal cerkev sv. Egidija v Celovcu, ga je tamkajšnja stara Marijina slika tako prevzela, da si je želel biti pokopan v kapeli blizu te slike. Ta njegova želja se mu je izpolnila 21. avgusta 1998

Odlomek:

»Ob pogledu na trmastega dobrohotneža se je papež spomnil nedavnih sanj, ki so mu povzročile nemalo skrbi. Videl se je, kako leži v postelji s tiaro na glavi, lateranska bazilika se je nevarno nagnila na stran, ko se je na srečo od nekod vzel neki razcapan menišič in se z ramo oprl obnjo, jo podprl in jo zaščitil, da se ni podrla. Prepoznal je berača, bil je prav bosjak, ki je pravkar govoril z njim; kako bi mu torej ne prisluhnil, njemu in njegovi alegorični zgodbi, ko pa se še vedno spominja svojih sanj?«