Osmrtnice
Po 60 letih duhovništva je dopolnil svojo življenjsko daritev
* mašniško posvečenje: Maribor, 29. junija 1952 * nova maša: Slovenske Konjice, 6. julija 1952 * kaplan v Vojniku od 1954 do 1959 * kaplan v Celju pri Sv. Danijelu od leta 1959 do 1965 * župnik v Velenju od leta 1965 do 2012 K večnemu počitku smo ga pospremili v soboto, 7. julija, na pokopališču v Podkraju pri Velenju, potem ko smo zanj darovali sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Martina v Velenju. Bog povrni vsem, ki ste se ob pokojnem ustavili v molitvi in mu s svojo navzočnostjo pri pogrebnih slovesnostih izkazali hvaležnost za dušnopastirsko delo.
dekanijski duhovniki
Na domu, v krogu svojih domačih, je v soboto, 23. junija, preminil
Bogu hvala za čas, ko smo ga imeli med nami! Pokopali smo ga v torek, 26. junija, na pokopališču na Jazbinah. Prisrčna zahvala naj gre g. župniku Marijanu Markežiču za pogrebni obred, pevcem zbora F. B. Sedej iz Števerjana za lepo petje pri sv. maši, fantom skupine Musicum za ubrane pesmi na pokopališču. Boglonaj vsem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin!
Žena Adela, hči Myrta, sinova Damijan z Eleno in Bogdan z Urško ter vnuki Jasmin, Tamara, Jakob, Tadej in Marjeta
Ob slovesu od našega dragega strica,
se iskreno zahvaljujemo za izrečene besede sožalja in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v njegovo tako drago mu Srpenico. Zahvaljujemo se g. škofu Metodu in duhovnikom koprske škofije za lepo opravljen obred, posebej domačemu župniku iz Srpenice. Iskrena zahvala osebju nekdanjega Duhovniškega doma v Šempetru pri Gorici, doma starejših Bor v Črnem Vrhu ter Centra starejših Pristan iz Vipave, kjer je v družbi sobratov duhovnikov preživljal zadnja leta svojega življenja.
Nečaki, nečakinje in drugo sorodstvo
»Ko bo noč mi streho posrebrila, bom povezal snope, luč privil kot berač na pragu Tvoje hiše, bom razvezal culo svojih dni.« (France Gačnik)
»Ko bo noč mi streho posrebrila, bom povezal snope, luč privil kot berač na pragu Tvoje hiše, bom razvezal culo svojih dni.« (France Gačnik)
Naš ata Janez Krt je razvezal culo svojih dni. Naj počiva v zasluženem miru! Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu izkazali svoj poklon njegovemu spominu na Ljubljanskih Žalah; hvala pevcem iz Švice, Kamnika, Celja in Stranj; hvala instrumentalistom in solistom. Prisrčna zahvala župniku župnije sv. Križa Tomažu Prelovšku za opravljeno mašo zadušnico in pokop, hvala tudi vsem ostalim prisotnim duhovnikom. Hvala prof. Janezu Majcenoviču za besede slovesa in pesem ob grobu, hvala citrarju Tomažu Plahutniku, hvala ljubljanskemu stolnemu proštu g.Jožefu Lapu in prof.dr.Janezu Juhantu za izrečene besede spomina pri maši. Hvala dr.Jožetu Štupnikarju za bolniško maziljenje. Zahvala osebju KO VNINT enote za MK za nesebično zdravniško pomoč in hvala Javnemu podjetju Žale d. o. o. za vso izkazano naklonjenost. Vsem , ki ste namenili za pokoj njegove duše cvetje, sveče in svete maše po številnih župnijah pa iskren Bog povrni!
Žalujoči: žena Mira, sinovi Dominik, Emil, Janez, Matej in Primož Krt z družinami, 3 vnukinje, 7 vnukov in dva pravnuka. Žalujočim se pridružujeta sestra Jožefa Kladnik iz Koroške in Franc Prodnik z družino. »Ne stoj ob grobu in ne jokaj; jaz nisem tu;nisem mogel umreti! V VEČNOSTI ŽIVIM!«
V ponedeljek, 28. maja, je odšel h Gospodu
Rodil se je 9. julija 1921 v Dvoru, župnija Šmartno pri Litiji, mašniško posvečenje pa je prejel 10. avgusta 1947 v Ljubljani. Duhovniško službo je opravljal v župnijah Kočevje, Mozelj, Koprivnik, Topla Reber, Polom, Stari Log in Dobrova. Od njega smo se poslovili v sredo, 30. maja, na pokopališču v Dobrovi, kjer je tudi pokopan. Rajnega sobrata priporočamo v molitev.
Gospod, daj mu večni pokoj. In večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru. Amen.
Zaupati vam željo smem oj, dragi mi prijat'lji, kar čutim v prsih, to povem vsem, ki smo tu se zbratli. Užil med vami do sedaj sem mnoga skupna leta. Zdaj čas je, vračam se nazaj v dom svojega Očeta. (Janez Bohinc)
Zaupati vam željo smem oj, dragi mi prijat'lji, kar čutim v prsih, to povem vsem, ki smo tu se zbratli. Užil med vami do sedaj sem mnoga skupna leta. Zdaj čas je, vračam se nazaj v dom svojega Očeta. (Janez Bohinc)
Za hip se je ustavil čas in s svojo neustavljivo močjo žalostno oblil livado. V pomladnem prebujenju je zaspal naš dragi ata Janez. Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za besede tolažbe, stisk roke, razumevanje, darovane svete maše, cvetje, sveče in darove za dober namen. Iskrena hvala domačemu gospodu župniku Gregorju Luštreku in vsem duhovnikom, ki so somaševali pri pogrebni svečanosti. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom in vsem pevcem, ki ste z njemu tako ljubo besedo in glasbo obogatili slovesnost. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na srečno pot v večnost. Ata! Naj bo tvoj čas v onostranstvu lep in naj ti pojejo angeli, kot si ti nam, mi tebi in svojim otrokom peli večne uspavanke. Spavaj, varovanček moj!
Žena Cilka in otroci Tone, Marjeta, Jernej in Ana z družinami
V začetku marca je med molitvijo v družbi svojih sester prestopila prag večnosti naša teta in svakinja
Draga s. Majela nam ostaja trajen navdih vere in ljubezni do bližnjega. Toplo se zahvaljujemo g. Antonu Lavriču za pogrebno mašo z občutenim nagovorom ter vsem duhovnikom somaševalcem. Globoko hvaležnost izražamo Marijinim sestram za skrbno pripravo in lepo izvedbo pogrebne slovesnosti ter sestram iz Slovenije in tujine, ki so jo v tako velikem številu pospremile na zadnjo pot. Iskrena hvala s. Irmi za ganljivo slovo in ter vsem sestram, zlasti s. Barbari za vso pomoč in razumevanje, ki ju je s. Majela bila deležna v samostanu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se jo spominjate v molitvi.
Vsi njeni
Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem. (1 Jn 4,16)
Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem. (1 Jn 4,16)
Na predvečer Gospodovega vnebohoda je v 90. letu življenja tiho odšla k svojemu Bogu
Ob njenem slovesu se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za molitev, za izraženo sožalje, za darovano cvetje in sveče, za mašne namene. Iskrena hvala nesebičnemu osebju Doma sv. Jožef v Celju, v katerem je preživela poslednje leto in pol. Pogrebna sv. maša, ki jo je ob somaševanju več duhovnikov daroval novomeški škof mons. Andrej Glavan, je med navzoče priklicala vstajenjsko ozračje. Hvala tudi pevcem za doživeto petje in vsem, ki so jo spremili v tako lepem številu. Draga Marina, ostala boš za vedno v naših srcih!
Njeni: hči Miča, brat Janez, svaka in svakinja z nečaki in ostalo sorodstvo
