Predstavniki SAZU s predsednikom Petrom Štihom na čelu so izjavo predstavili tudi predsedniku Borutu Pahorju. FOTO: Tatjana Splichal



Na nedavno Izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ob tridesetletnici samostojne slovenske države, ki povzema zaključke lanskega simpozija Slovenska sprava in s katero so avtorji na sprejemu seznanili tudi predsednika Boruta Pahorja, so se v tiskovnem sporočilu z naklonjenostjo odzvali v zamejskem Svetu slovenskih organizacij (SSO), ene od krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji.

Družbene in politične delitve bi morale biti že davno presežene ali vsaj omiljene

Ker zadeva medvojne in povojne dogodke, ki so hudo prizadeli slovensko prebivalstvo ne glede na idejno ali versko prepričanje, je tema zelo občutljiva, takratno dogajanje pa je v slovenski javnosti in tudi med Slovenci v zamejstvu in po svetu še vedno živo in povzroča družbene in politične delitve, ki bi morale biti že davno presežene ali vsaj omiljene. »Žrtve vseh strani bi morale dobiti dostojanstveno priznanje, obravnava dogodkov pa bi morala preiti v strokovne zgodovinske okvire. Zato razumemo, da se je SAZU kot osrednja slovenska kulturna in znanstvena ustanova spomnila na spravne dogodke izpred 30 let v sklopu osamosvajanja in demokratizacije Slovenije,« so uvodoma poudarili v SSO.

Odgovorno in utemeljeno napisana izjava

Izjava gre v smeri premostitve delitev med Slovenci iz vojnih časov na podlagi objektivne objave vseh dejstev iz tistega obdobja in je, po prepričanju SSO, napisana zelo odgovorno in utemeljeno, zato jo je treba pozdraviti in podpreti: »Še posebej si zasluži našo podporo, ker se ujema z duhom in cilji, ki jih najdemo v poročilu slovensko-italijanske mešane zgodovinsko-kulturne komisije iz leta 2000, pa tudi z dejanjem slovenskega in italijanskega predsednika, ki sta se 13. julija lani v Bazovici poklonila tako slovenskim bazoviškim žrtvam, padlim pod fašističnimi streli, kot italijanskim žrtvam komunističnega nasilja.«


SSO vabi slovenske organizacije v Furlaniji Julijski krajini k podpori izjave SAZU. FOTO: Tatjana Splichal


Pravica in svoboda ustvariti in izraziti lastno prepričanje o teh zgodovinskih trenutkih

V SSO se strinjajo, da ima vsakdo pravico in svobodo ustvariti in izraziti lastno prepričanje o teh zgodovinskih trenutkih, in sočustvujejo z vsemi, ki so v vojnem času trpeli in izgubili najdražje. »Ne zdi pa se nam primerno, da se za potrjevanje osebnih prepričanj uporablja tragične dogodke, ki so se med 2. svetovno vojno zgodili izven Slovenije in v katerih Slovenci niso bili vključeni. Dokument SAZU namreč obravnava medvojno in povojno dogajanje med Slovenci in se ne opredeljuje do dogajanja v drugih delih Jugoslavije,« izpostavljajo v SSO.

SSO vabi slovenske zamejske organizacije k podpori izjavi

SSO, ki vabi slovenske organizacije v Furlaniji Julijski krajini k podpori izjave SAZU, popolnoma soglaša tudi s sklepom izjave, češ da je mogoče s preteklostjo neobremenjeno družbeno sožitje doseči zgolj s prizadevanjem za resnico o medvojnih in povojnih dogodkih, z njihovim ocenjevanjem na podlagi obče veljavnih etičnih načel in s pietetnimi in spominskimi dejanji, namenjenimi vsem padlim, pobitim in umorjenim. »Kolikor je le mogoče, moramo popraviti krivice, prenehati medsebojna obtoževanja, izključevanja in inštrumentaliziranje zgodovine ter pri vsem tem spoštovati drugače misleče,« je še zapisano ob koncu izjave SAZU.