Foto: osebni arhiv


Rožle se je rodil v Kranju na veliko noč, 23. marca 2008, prvorojenec v družini Valjavec. Bil je dober zgled v vsem ter marsikdaj tudi vodnik svojim sorojencem: Ožbeju (9 let), Brini (6 let) in Lovrencu (2 leti). Hotel je biti pravičen, skrben, odgovoren, natančen in ni prenesel laži. Oboževal je naše izlete na morje ter hojo v hribe. Bil je navdušen skavt volčič (obljuba 2017) in ponosen, da je bil oktobra lani sprejet v vod Orlov iz kranjske čete Budnih Kobivc. Skavtstvo je prežemalo njegovo mlado življenje tako zelo, da se nikamor ni odpravil brez noža in kompasa v žepu. Bil je ljubitelj glasbe, slavilnih pesmi, za katere je govoril, da mu lajšajo bolečine in ga dvigujejo, tolažijo. Želel je, da bi na pogrebu njegova najljubša pesem Nebeški Jeruzalem donela do neba.

Bolezen je izbruhnila februarja 2014 z bolečinami v levem ušesu, konec junija so Rožletu odkrili izrastke rakavega tkiva v levem sluhovodu. Diagnoza: tumor angio sarkom v levem srednjem ušesu. Prestal je nekaj začetnih operacij za biopsijo v Ljubljani. Med glavno operacijo, ko so mu (glede na slike glave) rakavo tvorbo poskusili odstraniti iz lobanjskega prostora za levim ušesom, je bil glavni kirurg presenečen, ker tam tumorja ni bilo več. Na vprašanje, kaj je potem tam bilo, sem dobila odgovor: »… le prazen, votel prostor«, kar se kirurgu v vsej njegovi karieri še ni zgodilo. V glavo mi je šinila le misel – kot prazen grob, Jezus je bil tam že pred nami. V srednjem levem ušesu pa je ostala tumorska gmota, ki pa je pri nas niso mogli operirati, zato je bil Rožle po prestanih kemoterapijah januarja 2015 napoten na operacijo v Pariz. Tudi med to operacijo je bil kirurg presenečen, saj tumorja ni bilo več, bila je popolna nekroza. Vsa naša družina se je takrat za tri mesece preselila v Pariz, za kar sva hvaležna Slovenski katoliški misiji, ki nam je nudila streho.


Foto: osebni arhiv


Po dveh letih premora se je drugi tumor pojavil v času, ko smo pričakovali rojstvo četrtega otroka, Lovrenca (1. 1. 2018). Tri dni po porodu Lovrenca se je Rožletu pojavila bolečina in oteklina okrog kočnikov levo zgoraj, diagnoza: tumor angiosarkom v levem sinusu. Z novorojenčkom vred smo morali vso pozornost spet usmeriti h kemoterapijam in obiskom bolnišnice ter se julija 2018 spet za tri mesece preseliti v Pariz. Najboljši kirurgi so Rožletu v enem kosu izrezali pol neba, levo zgornjo čeljust z vsemi zobmi levo zgoraj, očesno dno (ki so ga nadomestili z njegovim rebrom) ter levi sinus v celoti. Težko se je sprijaznil s protezo, predvsem je bilo njegovo hranjenje s protezo sila težko, saj mu je večkrat hrana tekla ven skozi nos, ker mu proteza ni dobro tesnila. Za novo leto 2019 je nastal tretji tumor: angio sarkom v koži levega lica, ki se je širil za levo oko in v usta. V tem letu smo večkrat doživeli širjenje in zmanjševanje tumorja, dokler se novembra 2019 ni začel večji razmah – čez vso ustno votlino, pod jezik, spodnjo čeljust, v izrezani sinus, za oko ter proti vratu. Bočil se je navzven tako, da je koža lica začela pokati in je lice krvavelo. Decembra se mu je odluščil kos tumorja na licu tako, da se je skozi luknjo v licu videlo v usta.

Januarja 2020 se je vse več ljudi pridružilo molitvi za Rožletov mir. S tem namenom je potekala tudi devetdnevnica v Betlehemu, ki se je zaključila z mašo zanj v votlini Jezusovega rojstva ravno na večer Rožletovega odhoda k Bogu, 27. 1. 2020, ko je izdihnil v mojem naročju. Rožletovo zgodbo poznate mnogi med vami. Globoko sem hvaležna za vsako najmanjšo molitev za nas in še posebej za vsak cent, ki ste nam ga (večkrat anonimno) darovali, saj nam je omogočil nekaj brezskrbnosti vsaj s finančnega vidika.

Članek je iz 7. številke Naše družine.

Naša družina na facebooku