Komentar: Če se dnevi vlečejo
Komentar: Če se dnevi vlečejo
Se tudi vam zdi, da se dnevi vlečejo? Še zlasti deževni, mrzli, vlažni, megleni, oblačni. FOTO: Tatjana Splichal
Običajno me je božični večer prehitel, letos pa se mi zdi, da je med prvo in drugo svečko minilo – celo leto. Se tudi vam zdi, da se dnevi vlečejo? Še zlasti deževni, mrzli, vlažni, megleni, oblačni.
Francoski filozof Henri Bergson je v začetku 20. stoletja postavil teorijo, da obstajata dva časa. Eden je objektivni, tega merijo ure in koledarji, drugi pa je subjektivni čas, ki ga posameznik doživi kot realno trajanje nekega trenutka. Kadar življenje teče po ustaljenih tirnicah, ne čutimo razlike, kadar pa se zgodi kaj posebnega, se ta dva časa kdaj ne prekrivata. Med epidemijo je gotovo vsak med nami na novo začutil svoj čas: vam mineva hitro ali tudi vi čakate, kdaj bo že božič?
Letos vsa družba dobro razume, kaj pomeni pričakovati odrešitev, je izpostavil Slavko Rebec na katehetskem večeru za starše. Hrepenimo, da bi bilo že konec epidemije, da bi bili rešeni nevarnosti in omejitev, ki jih je prinesla. Letos si zares lahko predstavljamo, kako so Judje hrepeneli po Odrešeniku, ki bi jih rešil preganjalcev. Tudi mi imamo zunanjega sovražnika, a ta bo nekoč (čim prej, prosim!) minil. Imamo pa tudi notranjega sovražnika: dolgčas, razdražljivost, sebičnost ... Zdravila zanj pa že imamo: spoved, hvaležnost in ljubezen. Še je čas.
_ _ _
*Prispevek je uvodnik v Naši družini (50/2020), ki jo lahko prelistate TUKAJ.*
*Naša družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _
SORODNE VSEBINE:
Komentar: Miklavževo darilo
Komentar: Zaupajmo v lepši jutri
Komentar: Moč hvaležnosti
Komentar: Zidati na skali