V ponedeljek, 2. marca, bo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani potekala Tomaževa proslava.

Ob 9. uri bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja maša, ki jo bo ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in veliki kancler Teološke fakultete mons. Stanislav Zore, nato bo ob 10.30 slavnostna akademija (Velika dvorana Teološke fakultete, Poljanska c. 4, Ljubljana).

Slavnostni nagovor bo imela izr. prof. dr. Lia Katarina Kompan Erzar pod naslovom Bog je mlad.

Sledila bo podelitev diplomskih in magistrskih listin ter potrdil o sklepu študija in Tomaževe nagrade.

Dodatne informacije po e-pošti: dekanat@teof.uni-lj.si ali tel.: 01/434-58-10.

*****

Tomaževa proslava je dobila ime po sv. Tomažu Akvinskem (1225–1274), zavetniku teologov, akademikov, knjigarnarjev in študentov.

Tomaž Akvinski se je rodil leta 1225 v kraju Roccasecca na fevdu grofov d'Aquino, v današnji provinci Frosinone. Bil je učenec Alberta Velikega (1193–1280). Umrl je 7. marca 1274 v samostanu Fossanova, pokopan pa je v samostanu Des Jacobins v Toulousu v Franciji.

Sv. Tomaž je bil eden izmed najvidnejših mislecev sholastične filozofije, ki je dosegla vrhunec na sredini 13. stoletja. V raziskavah se je lotil največjih filozofskih problemov svojega časa, kot so sta vprašanje odnosa med vero in razumom ter vprašanje avtoritete religije in teologije, ki je takrat povezala vsa polja znanja.

Misel sv. Tomaža še danes žanje široko odobravanje ne samo v nekatoliških krogih (npr. med ameriškimi protestantskimi teologi), ampak celo v nekrščanskih krogih. Razlog za to je njegova metoda dela, ki sloni na racionalni argumentaciji in je odprta za vire in prispevke iz najrazličnejših pogledov. Njegove raziskave so se intelektualno začenjale s Svetim pismom, nadaljevale pa brez slehernega predsodka tudi s poganskimi, judovskimi in muslimanskimi avtorji, pri čemer je imel vedno pred očmi krščansko razodetje, ki je bilo merilo za presojo vsake kulture, nauka ali avtorja.

Njegova misel je vrhunec dosegla v delu Summa Theologiae, v katerem je na sistematičen način obravnaval odnos med vero in razumom ter druga velika teološka vprašanja.