Škofovsko posvečenje novoimenovanega ljubljanskega nadškofa metropolita p. Staneta Zoreta bo na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, v nedeljo, 23. novembra, ob 15. uri v ljubljanski stolnici.

Škofovsko posvečenje podeljuje polnost zakramenta svetega reda. Prvo stopnjo zakramenta svetega reda prejmejo diakoni, drugo duhovniki, tretjo, najvišjo stopnjo pa škofje. Škofovsko posvečenje podeljuje skupaj s posvečevalno službo tudi službi učiteljstva in vodstva. Diakonsko, duhovniško in škofovsko posvečenje se podeljuje s polaganjem rok, kjer kandidat po klicanju Svetega Duha in po polaganju škofovih rok prejme neizbrisno znamenje – zakrament svetega reda.

Škof opravlja posvečevalno službo, ki se odraža predvsem v podeljevanju njemu pridržanih zakramentov svete birme in zakramenta sveta reda, to je diakonata, prezbiterata in episkopata. Škofova naloga v službi učitelja je predvsem oznanjevanje Božje besede, ki se kaže v pridiganju in skrbi za pristno poučevanje krščanskega nauka, škof v vodstveni službi pa je pastir zaupanega ljudstva.

Imenovanje škofov je pridržano papežu
Škofe imenuje ali zakonito izvoljene potrdi papež. V postopku za imenovanje novega škofa mora papeški odposlanec (apostolski nuncij) zbrati podatke o treh kandidatih, ki jih je treba predlagati Apostolskemu sedežu.

Naloge krajevnega škofa
Kdor je povzdignjen v škofovstvo, prevzame škofijo v treh mesecih po prejemu apostolskega pisma. Kandidat, ki še ni škof, mora prejeti škofovsko posvečenje in sicer preden škofijo vzame v posest. Pred nastopom službe izpove vero in priseže zvestobo Apostolskemu sedežu. Krajevni škof ima v zaupani škofiji redno, lastno in neposredno oblast, ki se zahteva za izvrševanje njegove pastirske službe. Škof vzame škofijo v kanonično posest, ko v isti škofiji sam ali po pooblaščencu v navzočnosti kanclerja kurije, ki o tem sestavi zapisnik, zboru svetovalcev pokaže apostolsko pismo.

Metropolit
Metropolit je nadškof, ki predseduje cerkveni pokrajini, njegove pravice in dolžnosti določajo kann. 435–438 ZCP. V podrejenih škofijah ima metropolit pravico nadzorovati, da se natančno ohranja vera in cerkvena disciplina, sicer pa v teh škofijah nima vodstvene oblasti. V treh mesecih po prejemu škofovskega posvečenja, ali če je bil že posvečen, po kanoničnem prevzemu škofije, je papeža dolžan prositi za palij, ki je znamenje oblasti, katero ima metropolit po pravu v cerkveni pokrajini v občestvu z rimsko Cerkvijo.

Več o naravi škofovske službe si lahko preberete tukaj.

p. Stane Zore: Škof mora biti »škof za ljudi«