Monaldovi dnevi s temo Glagoljaštvo v Istri bodo od 5. do 8. novembra v Kopru in Piranu:

* v četrtek, 5. novembra, bo ob 17.30 sprejem in izpostavitev relikvij bl. Monalda z mašo v cerkvi sv. Frančiška v Kopru;

* v petek, 6. novembra, bo ob 11. uri v Pretorski palači znanstveni posvet s temo Glagoljaštvo v Istri; ob 14. uri bo v frančiškanskem samostanu sv. Ane odprtje razstave Glagolskih kodeksov in pazinskih fragmentov;

* v soboto, 7. novembra, bo ob 7.30 prenos relikvij iz Kopra v cerkev sv. Frančiška v Piranu;

* v nedeljo, 8. novembra bo ob 8. uri izpostavitev relikvij v cerkvi sv. Ane v Kopru in ob 9. uri slovesna maša; ob 10.30 bo sprejem in izpostavitev relikvij v Sočergi z mašo; ob 12. uri bo sprejem in izpostavitev relikvij v Kubedu z mašo; ob 15. uri bo slovo od relikvij pri sv. Ani v Kopru in vrnitev v Trst, kjer bo ob 16. uri sprejem v cerkvi Marije Velike ter somaševanje in srečanje Frančiškovega svetnega reda koprske in tržaške škofije.

Več o Monaldovih dnevih na oglasnih deskah ob vhodu v cerkev: www.franciskani.si.


VABILO Kp Monaldovi dnevi 2015.docxVabilo-5r (1).pdf


Blaženi Monaldo Koprski je živel v 13. st., v času srednjega veka, sočasno s sv. Dominikom (Domingo de Guzmán Garcés; 1170 - 1221), Svetim Frančiškom Asiškim (1181/1182-1226), Antonom Padovanskim (1195-1231), Tomažem Akvinskim (1225-1274) in sv. Bonaventuro (1221-1274). Blaženi Monaldo naj bi bil rojen leta 1210 v Kopru ali Piranu, umrl pa leta 1280 v Kopru. Po ugotovitvah frančiškanskega teologa Bruna Korošaka, naj bi bil rojen v premožni slovenski kmečki družini. Bil je »Manjši brat«, teolog in cerkveni pravnik. Sveti Frančišek Asiški je bil od Monalda starejši 29 let. Ko je Frančišek umrl, je bil Monaldo star 16 let. Sončna pesem je nastala, ko je bil Monaldo star 14 let. Sv. Anton Padovanski je bil od Monalda starejši za 15 let, umrl pa je, ko je imel Monaldo 21 let. Pri devetih letih so ga poslali k benediktincem v Valdoltro, nato pa na študij prava v Padovo. Tam je poslušal slovitega pridigarja Antona Padovanskega in se odločil za vstop k frančiškanom. Z njim naj bi se udeležil tudi generalne skupščine reda v Assisiju. Po posvetitvi v duhovnika (1230) so ga poslali v Trst, kjer je bil predstojnik frančiškanskega samostana. Zgradil je cerkev Marije Pomagaj v tržaškem starem mestu ali Kavani. Leta 1257 je postal predstojnik Dalmatinsko-Slavonske frančiškanske province, s sedežem v Zadru, ki je obsegala 26 samostanov med Albanijo in Istro. Zadnja leta življenja je preživel v Kopru. Tu je napisal Summo Monaldino in dal zgraditi samostan ter cerkev sv. Frančiška.

Monaldova Summa (Summa Monaldina) je pravni leksikon, katerega kodekse hranijo v uglednih svetovnih bibliotekah. Sv. Monaldo je bil pomemben pravnik, saj so le redki učenjaki v tistem času napisali knjigo. Summa Monaldina je bila napisana na 600 straneh, z zakoni, razvrščenimi po abecednem redu. Liste knjige, ki so jo od njenega nastanka okoli leta 1274 prepisovali na roko, hranijo mnogi znani arhivi in knjižnice: v Baslu, Bologni, Neaplju, Vatikanu, Padovi, Pragi in Oxfordu.

Zgodovina relikvij bl. Monalda
Življenjepisci opisujejo Monalda kot blagega človeka. Zaradi njegovega krepostnega, svetega življenja so se mu po smrti leta 1280 ljudje začeli priporočati v svojih potrebah. Pokopan je bil v minoritski cerkvi sv. Frančiška v Kopru, v kamnitem sarkofagu, ob katerem so se pričeli dogajati čudeži, zato so njegovo telo leta 1617 preložili v skrinjo in jo postavili na oltar za javno češčenje. Tako je bilo do leta 1806, ko je Napoleon samostan ukinil. Minoriti so relikvije bl. Monalda izročili sestram klarisam. Kmalu so tudi te morale zapustiti svoj samostan. Po razpustitvi samostana so klarise prenesle relikvije v privatno kapelo družine Gravisi, ki se je nahajala ob cesti iz Kopra v Izolo. Relikvije so preko družine Gravisi končno prišle v koprsko stolnico, kjer so jih nekoč celo hoteli pokopati na pokopališču. Frančiškan Hijacint Repič (1863–1918), iz Šturij pri Ajdovščini je pri tržaškem škofu Franzu Xavierju Naglu dosegel, da so Monaldove posmrtne ostanke postavili na oltar cerkve sv. Ane in jih izvedensko pregledali. Leta 1901 je škof dovolil, da se skrinjica z relikvijami izroči cerkvi sv. Ane. Škof dr. Frančišek Nagl je 24. junija 1904 pregledal skrinjico z relikvijami in potrdil njihovo javno čaščenje. Relikvije so bile 1. avgusta 1904 postavljene v cerkev sv. Ane v javno čaščenje. Leta 1940 so iz samostana sv. Ane zaradi vojne nevarnosti v notranjost Italije odpeljali 65 umetnin, med njimi tudi oltarno sliko nad svetnikovim relikviarijem, ki jo je Hieronim Rizzi naslikal v 16. stoletju. Relikvije blaženega Monalda so v Kopru ostale do leta 1949, ko so jih frančiškani beneške province, zaradi strahu pred protiverskimi komunisti, odpeljali v Benetke.

Danes zapečatena skrinjica s posmrtnimi ostanki bl. Monalda Koprskega na stranskem oltarju krasi cerkev sv. Marije Snežne v Trstu.