Lani smo cerkljanski kulturni delavci z vrsto prireditev zaznamovali 100. obletnico smrti skladatelja Davorina Jenka, letos pa proslavljamo 180-letnico njegovega rojstva.

Za soboto, 9. maja, pripravljata Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka in gost večera Komorni moški zbor Celje koncert ob 155-letnici slovenske narodne himne Naprej zastava Slave.

Koncert bo v soboto, 9. maja, ob 20. uri v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah.


(Komorni MPZ Davorin Jenko)

Koncert 9. maja bo posvečen pesmi Naprej zastava Slave. Za uvod bosta oba zbora skupaj izvedla to skladbo. Zanimivo bo prisluhniti skoraj 50-članskemu moškemu zboru. Taki zbori so danes prava redkost, v Jenkovem času pa so bili v razcvetu. V nadaljevanju bosta zbora nastopila vsak s svojim programom. Najprej domači zbor. Spored so oblikovali predvsem iz pesmi katerih je vsaj eden od ustvarjalcev tudi ustvarjalec narodne himne, torej Davorin ali Simon Jenko. Nekaj pa sta jih ustvarila oba. Ker so v zadnjih mesecih izvajali veliko pesmi Davorina Jenka, bodo na tokratnem večeru dodali še nekaj pesmi drugih slovenskih skladateljev.

V drugem delu koncerta pa boste lahko uživali ob poslušanju Komornega moškega zbora Celje. To je eden najboljših slovenskih zborov v zadnjih desetletjih. Zbora sta se že pred časom srečevala na tekmovanjih slovenskih zborov Naša pesem v Mariboru. Tokrat pa bosta prvič pripravila skupni koncert. Za v bodoče pa načrtujeta še nekaj skupnih koncertov.

Dobrodošli!

Zgodba o nastanku koračnice Naprej zastava Slave je zelo zanimiva, gre po takole:
»Ti, Šmonca, spesni mi en marš!« S temi besedami je Davorin Jenko pred davnimi 155 leti nagovoril svojega prijatelja Simona Jenka, ki so ga prijatelji klicali Šmonca. Koračnico je potreboval za izlete slovenskih visokošolcev v okviru Slovenskega pevskega društva na Dunaju. Kmalu mu je Simon prinesel osnutek pesmi, ki sta ga potem skupaj dodelala v obliko, ki je bila primerna za uglasbitev. Vendar Davorin ni in ni mogel najti pravega napeva, ki bi bil primeren besedilu, želel je namreč, da bi bila pesem nekaj več kot le običajna budnica. Potem pa se je zgodilo. 16. maja 1860 v Baderjevi kavarni na Dunaju. Davorin Jenko je prebiral časopis Die Presse in v njem našel članek, ki je na žaljiv način pisal o Slovencih in slovenščini. To ga je tako razburilo, da je vrgel časopis stran in odvihral iz kavarne. Na ulici si je nenadoma začel peti Naprej zastava Slave. Tudi sam presenečen nad tem je stopil v Prater in v gostilni zum Hirschen pesem zapisal tako, kakor se danes poje.

Pesem se je kot blisk razširila po vsem slovenskem ozemlju in skoraj ni bilo prireditve na kateri se ne bi izvajala. Kmalu se je uveljavila kot narodna himna. Tudi drugi, predvsem slovanski narodi so radi segali po njej, zlasti potem, ko je dobila še inštrumentalno podobo. Ob svoji petindvajsetletnici je doživela angleško izdajo. Po zaslugi Davorinovega napeva je Naprej prva slovenska pesem prevedena v angleški jezik.

155 LETNICA NAPREJ.jpg

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805

Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Darujte zdaj!