Celje, Dom sv. Jožefa

Dom sv. Jožef Celje vabi na Večer v atriju. Ob 160-letnici lazaristov v Celju boste lahko prisluhnili slavnostnemu koncertu Pihalnega orkestra slovenske policije v soboto, 22. septembra, ob 19.30 v atriju Doma. Vstop je prost, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki.

Dodatne informacije o koncertu:
Miha Lokovšek, vodja kulturno umetniških projektov v Domu sv. Jožef Celje, tel.: 059-073-805, e-pošta: miha.lokovsek@jozef.si, spletna stran: www.jozef.si.

Začetki delovanja Policijskega orkestra segajo v čas po II. svetovni vojni. Prizadevanja tedanje slovenske vlade, predvsem ministra za kulturo Radovana Gobca, ministra za notranje zadeve Borisa Kraigerja, načelnika uprave ljudske milice za Slovenijo polkovnika Vasje Zgonca, Bojana Adamiča, bivšega dirigenta slovenske partizanske godbe in drugih slovenskih glasbenikov ter politikov so se uresničila poleti 1948, ko je bila za kamnito mizo Vodnikove domačije ustanovljena Godba ljudske milice.

Delovne razmere godbe niso bile prav nič rožnate. Inštrumentov je bilo malo, pa še ti so bili v zelo slabem stanju. Težave so bile tudi s prostori za vadbo in notnim gradivom. Domačih skladb za godbo ni bilo, razen priredb partizanskih pesmi. Do partitur tujih skladb za pihalno godbo pa v tistem času ni bilo lahko priti. V začetku je godba pogosto menjala službene prostore, dokler se ni ob koncu 50. let preselila v t. i. Galetov grad, kjer ima svoje prostore še danes.
Leta 1972 se je Godba ljudske milice preimenovala v Godbo milice. Kakovost Godbe je v naslednjih letih nezadržno rasla. Repertoar skladb so razširili z zahtevnimi odlomki opernih arij in fantazij ter z izvirno glasbo, pisano za pihalni orkester. Počasi, toda vztrajno je godba gradila lastno in prepoznavno glasbeno izrazno moč v umetniški interpretaciji in si tako dvigovala svoj ugled doma in v tujini. Osamosvojitev Slovenije in konstituiranje lastne države sta vplivala tudi na organiziranost in delovanje državnih institucij. V skladu s tem je Godba milice leta 1992 postala Policijska godba. Po mednarodnem priznanju novoustanovljene države Slovenije so sledili prvi obiski tujih državnikov. Tako je Policijska godba svoj prvi protokolarni nastop v novi državi izvedla 18. januarja 1992, ob uradnem obisku italijanskega predsednika Francesca Cossige.
24. februarja 1994 je slovenska vlada sprejela sklep, s katerim je Policijska godba uradno postala protokolarni orkester Republike Slovenije. Ker pa sestava godbe po vrsti inštrumentov, pestrosti repertoarja in številčno presega sestavo godbe, se od leta 2001 uradno imenuje Policijski orkester.

Od začetka 90-ih so v godbi praviloma zaposlovali samo glasbenike z diplomo Akademije za glasbo. Glasbenik, ki se želi pridružiti orkestru, mora poleg tega še uspešno opraviti avdicijo in izpolnjevati splošne in posebne pogoje za sprejem v Policijo, med katerimi so izpit za izvajanje policijskih pooblastil in strokovni upravni izpit.

Področje delovanja orkestra je zelo široko in raznoliko, tako njegovi člani nastopajo na protokolarnih obveznostih, slovesnostih v okviru Policije, državnih proslavah, dobrodelnih prireditvah, igrajo na mednarodnih športnih prireditvah, samostojnih koncertih doma in v tujini, sodelujejo z Glasbeno mladino ljubljansko in z Zvezo slovenskih godb.

Največji izziv za visoko profesionalne glasbenike pa je koncertna dejavnost, ki jo predstavlja vsakoletni gala koncert v Cankarjevem domu, božično-novoletni koncerti po Sloveniji in koncerti z gostujočimi dirigenti iz tujine - Amerike, Nizozemske, Nemčije in Avstrije. Tako je Policijski orkester v zadnjih letih nastopal s svetovno priznanimi skladatelji - dirigenti (dr. Alfred Reed, Johan de Meij, Manfred Schneider, Franz Peter Cibulka, Thomas Doss in drugimi) na področju ustvarjanja in poustvarjanja za pihalne orkestre in z njimi izvedel najbolj zahtevne skladbe vidnejših skladateljev našega časa. Nekatere skladbe so s Policijskim orkestrom zazvenele svetovno premierno. Orkester je s koncertnimi nastopi tudi gostoval v Nizozemski, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Angliji, Madžarski, Švici, Franciji, Makedoniji in Hrvaški. Z umetniško rastjo orkestra raste tudi število del slovenskih skladateljev, ki so se odzvali vabilu orkestra, da zanj napišejo skladbe. Med njimi so Bojan Adamič, Vinko Štrucl, Blaž Arnič, Radovan Gobec, Jože Privšek, Dane Škerl, Pavel Šivic, Marjan Gabrijelčič, Jani Golob, Emil Glavnik, Lojze Krajnčan, Jaka Pucihar in drugi.
Glasbeni izbor orkestra sestavljajo dela klasične, filmske, zabavne glasbe do jazza, odlomki iz oper in baletov, kantate in musicali, priredbe popevk in še bi lahko naštevali.

Orkester je leta 2005 in 2006 snemal za nizozemsko glasbeno založbo DE HASKE, ki je ena izmed vodilnih svetovnih založb z notnim materialom za pihalne orkestre. Do sedaj je orkester izvedel okoli 10000 nastopov, samo v letu 2008 pa je imel orkester 236 uspešnih nastopov doma in v tujini.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00 76805

Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina