V stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru bo na predvečer praznika brezmadežnega spočetja device Marije v sredo, 7. decembra, ob 18. uri maša ob 50-letnici Slomškovega dijaškega semenišča, ki jo bo daroval upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger. Po maši bo akademija v Slomškovi dvorani ter priložnost za druženje ter obujanje spominov ob prigrizku. Na praznovanje vabijo vernike in duhovnike, posebej pa tudi nekdanje predstojnike in dijake malega semenišča.
V stolni cerkvi v Mariboru bo na praznik brezmadežnega spočetja device Marije v četrtek, 8. decembra, ob 18. uri maša, ki jo bo daroval nadškof metropolit dr. Marjan Turnšek.
Kratka predstavitev Slomškovega dijaškega semenišča v Mariboru Zgodovina dijaškega semenišča na Štajerskem sega v Slomškove čase. Anton Martin Slomšek (1800–1862) je duhovnike spodbujal, naj iščejo fante, ki bi jih posebej vzgajili in jim pomagali na poti do duhovniškega poklica. V ta namen je ustanovil Podporno društvo za revne dijake, iz katerega je v Celju leta 1855 nastalo prvo semenišče Maximilianum. Podobno društvo je ob prenosu škofijskega sedeža ustanovil v Mariboru, kjer je semenišče Victorinum zaživelo leta 1864. Omenjeni semenišči so kasneje združili. Le-to je od leta 1878 do druge svetovne vojne delovalo v novi stavbi na današnji Mladinski ulici 12 v Mariboru. To so bila za nove duhovne poklice na Slovenskem zelo rodovitna leta, saj je bilo v tistem obdobju v duhovnike posvečenih več kot 300 od nekaj več kot 1100 dijakov semenišča.
Po drugi svetovni vojni semenišča doma ni bilo, zato so številni dijaki odhajali v Vipavo ali v druga semenišča po tedanji Jugoslaviji: v Đakovo, Zadar ali Pazin.
Po dolgih pogajanjih z oblastjo je mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik (1903–1978) leta 1962 v prostorih nacionaliziranega frančiškanskega samostana v Ulici Vita Kraigherja 2 ustanovil sedanje Slomškovo dijaško semenišče. Odločitev škofa je bila takrat drzna in za mnoge nemogoča, saj je predvidel, da bi dijaki stanovali in se vzgajali v semenišču, šolali pa bi se na državnih gimnazijah. Koncept se je po nekaj začetnih težavah izkazal za uspešnega.
Za prvega ravnatelja je bil imenovan prof. Ivan Žličar, za ekonoma kanonik Franc Zdolšek, za prvega spirituala pa dr. Štefan Steiner. V vrsti prefektov in spiritualov se je do danes zvrstilo več kot 20 duhovnikov. Ravnateljstvo je za prof. Žličarjem leta 1972 prevzel sedanji upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger, ki je predhodno nekaj let opravljal službo prefekta. Po njegovem imenovanju za mariborskega škofa je ravnateljstvo leta 1980 prevzel msgr. Maksimilijan Gosak. Po dobrih dvajsetih letih je jeseni 2001 ravnatelj postal dr. Franc Zorec. V začetku leta 2003 se je škofija odločila, da bo prostore semenišča preselila na Strossmayerjevo ulico 15, kjer je obnovila del stavbe šolskih sester. Jeseni 2004 je potekala selitev. Na predvečer praznika brezmadežnega spočetja device Marije, 7. decembra 2004, je nadškof blagoslovil semeniško kapelo v čast Brezmadežni. Zaradi prostorske stiske škofijske gimnazije v dijaškem domu in nizkega števila semeniščnikov je semenišče leta 2009 svoje prostore začasno prepustilo dijaškemu domu in se preselilo v mansardo bogoslovnega semenišča na Slomškov trg 20, kjer imajo gojenci trenutno svoje prostore ter vzgojo.
V zadnjih 50 letih se je v semenišče vpisalo 554 mladih fantov. O veliki pomembnosti ustanove za duhovne poklice v preteklih letih priča podatek, da je bilo med njimi 164 gojencev posvečenih v duhovnike. Številnim dijakom, ki so se odločili za druge poklice oz. drugačno življenjsko pot, je vzgoja v semenišču pomagala ne le pri pridobitvi temeljite izobrazbe, ampak tudi pri rasti v zrele in odgovorne krščanske osebnosti.
(Besedilo je pripravil vzgojitelj Slomškovega dijaškega semenišča Vladimir Bizjak)
Podprite Družino!
Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.
Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.
Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.
Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.
Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB
