Tri zgoraj navedena imena ulic v Divači se navezujejo na dogodke iz 2. svetovne vojne in predstavljajo odgovor takratne generacije na sistematično nasilje, ki je imelo za Kraševce svoj epicenter v Trstu. Priprave na asimilacijo primorskih Slovencev se pričnejo takoj po Pariški mirovni konferenci leta 1919, ko Primorska tudi formalno pripade Italiji. Posebne oblike pritiska na preproste ljudi, še posebej pa na upornike, se vršijo preko Posebnega sodišča za zaščito države, ki s tem namenom občasno zaseda celo v Trstu. Sledijo si Marežanski proces, 1. in 2. tržaški proces, pa proces proti udeležencem Bitke na Nanosu… Drakonske kazni dosežejo tudi upornike iz doline reke Reke – Viktor Bobek iz Ilirske Bistrice je bil obsojen na smrt, Albin Dujc, Ivan Gašperšič, Ludvik Požrl, Albin Škrlj in Janko Vatovec iz Vremske doline pa so bili obsojeni na 30 let ječe.

Po italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943 nasilje še stopnjujejo Nemci v sklopu novoustanovljene Operativne cone Jadransko primorje. Posebej za te namene vzpostavijo ekipo s preizkušenimima krvnikoma Odilom Globočnikom in Christianom Wirthom na čelu, priključi se jim še sadist Gaetano Collotti s svojo Bando, ki konvertira iz fašista v nacista. Prva dva prineseta v Trst izkušnje iz nemških uničevalnih taborišč, Collotti pa na Slovencih, Istrijanih in Tržačanih, ki niso soglašali s fašizmom, nadaljuje s svojimi zastrašujočimi metodami torture.

Preprosti ljudje so vztrajali, kot so pač vedeli in znali ter tegobe prenesli enako kot njihovi predniki v času turških vpadov ali epidemij kuge. Enako, kot moramo vztrajati mi v državi, spodkopani s korupcijo in dogovorno izropani s strani tajkunov …

O sodnih procesih proti upornim Slovencem, nastanku Prekomorskih brigad na jugu Italije, povratku slovenskih fantov v domovino ter partizanski bolnišnici Zalesje v Brkinih, ki je delovala v sklopu Istrskega odreda in je predstavljala humanistični odgovor na nasilje, bodo spregovorili gostje večera:

* Izidor Čebron, danes 92 letni borec 1. prekomorske brigade, udeleženec desanta na Drvar, operacij pri osvobajanju Beograda ter borec na Sremski fronti,

* dr. Eldar Gadžijev, upokojeni kirurg, profesor, sin pokojnega dr. Magomeda Gadžijeva, ustanovitelja partizanske bolnišnice Zalesje,

* Mateja Kakež, kustosinja Pokrajinskega muzeja Koper, Enota Ilirska Bistrica, ki bo predstavila aktivnosti občine Ilirska Bistrica pri rekonstrukciji bolnice Zalesje …

Pogovorni večer bo v četrtek, 23. marca, ob 18.30 v Dvorani Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači.

Pogovor bo vodil arhitekt Stojan Lipolt.

Vstop prost, vabljeni!